Lik
Mike Myers dobil lastno zvezdo
26. 07. 2002 00.00
39-letni kanadski komik Mike Myers, ki je upodobil lik detektiva Austina Powersa, je dobil svojo zvezdo na hollywoodski ulici slavnih - walk of fame.
Woo obljublja pravo sliko o Indijancih
07. 07. 2002 00.00
Režiser akcijskih filmov John Woo je prepričan, da na zahodu posneti westerni občinstvu podajajo napačno sliko o čustvih ameriških Indijancev, proti čemer se bori s svojim novim filmom "Windtalkers".
Stallone pogreša Ramba in Rockyja
31. 01. 2002 00.00
Sylvester Stallone bi rad posnel nadaljevanja priljubljenih filmov Rocky in Rambo, vendar se pri 55. letih zvezdnik boji, da ima za to zelo male možnosti.
Umrla je Astrid Lindgren
28. 01. 2002 00.00
V 94. letu starosti je na svojem domu v Stockholmu umrla priljubljena švedska mladinska pisateljica Astrid Lindgren, avtorica Pike Nogavičke, Erazma in potepuha, knjig Bratec in kljukec s strehe, Ronja razbojniška hči in na desetine drugih del.
Drugače o vojni
21. 01. 2002 00.00
Film Nikogaršnja zemlja, režiserja Danisa Tanovića, je na 59. podelitvi filmskih nagrad zlati globus zmagal v kategoriji tujih filmov.O vlogi smo povprašali glavnega protagonista, vse bolj popularnega <strong>Branka Djurića - Djuro</strong>.
Malo drugače o vojni
13. 11. 2001 00.00
Film Nikogaršnja zemlja režiserja Danisa Tanovića pobira nagrado za nagrado. Igralec Branko Đurić je celo nominiran za najboljšega igralca Evropske filmske akademije za leto 2001. Z njim se je pogovarjala <strong>Nataša Spreitzer</strong>.
Plačilo za lik Drakule
25. 08. 2001 00.00
Romunija bo za uporabo lika grofa Drakule morala od ameriškega studia Universal odkupiti pravice, saj bodo ob mestu Sighisoara v osrednji Romuniji spomladi leta 2002 začeli z gradnjo parka Drakulova dežela.
Nova sezona ljubljanske drame
24. 05. 2001 00.00
V sezoni 2001/2002 v ljubljanski Drami načrtujejo 14 novih uprizoritev194160- sedem na velikem, šest na malem odru in eno na nekem tretjem prizorišču, kar je gotovo rekord v novejši zgodovini tega gledališča. Pri izbiri repertoarja je ravnatelja in umetniškega vodjo Janeza Pipana ter njegove sodelavce vodilo spoznanje sodobnega evropskega teatra, da namreč gledalec v gledališču danes zahteva bližino, intimizem, bližnji plan, podobno kot na filmu povečava.
Polanski se vrača na Poljsko
04. 05. 2001 00.00
Glavna ulica v Varšavi je bila pred dnevi polna vojakov, ki so statirali v novem filmu znamenitega poljskega režiserja Romana Polanskega, prvem, ki ga bo po 30 letih posnel v svoji domovini.
Črna Marija je bila bela
30. 04. 2001 00.00
Kip črne device v španskem samostanu Montserrat v bližini katalonske prestolnice Barcelona, eden največjih verskih spomenikov v španskogovorečem svetu, je bila sprva bel, so sporočili iz samostana. Temna koža device iz 12. stoletja je dolgo begala strokovnjake, nedavne radiološke raziskave pa so pokazale, da je bil kip device iz belega topola sprva pobarvan v belo, kasneje pa je potemnel zaradi svinca v barvi, kadil in ogljikovega dioksida, ki ga izdihavajo milijoni romarjev. Potemneli lik so kasneje pobarvali v rjavo, v 19. stoletju pa v črno barvo, je povedal predstojnik samostana Hose Maria Soler. Barve kože device zdaj ne bodo več spreminjali, ker je medtem postala zgodovinska znamenitost samostana Montserrat, ki leži v previsni steni 725 metrov nad morsko gladino.
Sodišče odloča o Pasternakovem arhivu
22. 04. 2001 00.00
Na sodišču v Moskvi poteka sodna obravnava o usodi arhiva ruskega pisatelja in pesnika Borisa Pasternaka (1890-1960). Družina Pasternakove ljubice se je pritožila na odločitev sodišča, ki je lani arhiv vrnilo pisateljevi snahi Nataliji Pasternak. Olga Ivanskaja, ki je bila 14 let Pasternakova ljubica in muza, je hranila rokopise do pisateljeve smrti leta 1960, ko jih je zasegel KGB. Rokopise so shranili v skladišču vladnega arhiva. Ivanskaja, po njej je nastal lik Lare v Doktorju Živagu, je bila istega leta obsojena na osem let v taborišču. Ko so leta 1957 v Italiji objavili roman Doktor Živago, je Pasternak v domovini postal preziran. Leta 1958 so ga izključili iz društva sovjetskih pisateljev, istega leta je prejel tudi Nobelovo nagrado za literaturo, ki pa jo je zavrnil. Po pisateljevi rehabilitaciji leta 1987 in razpadu Sovjetske zveze štiri leta kasneje se je začel sodni boj za arhiv med Natalijo Pasternak in Olgo Ivanskajo, ki je umrla leta 1995. Sodišče je avgusta lani odločilo v prid ženi Pasternakovega sina Jevgenija, družina Olge Ivanskaje pa se je na sodbo pritožila. Večji del arhiva ni bil še nikoli objavljen.
Kosteličeva vredna 2,80 kune
17. 04. 2001 00.00
Hrvaška alpska smučarka Janica Kostelič, zmagovalka letošnjega svetovnega pokala, je v svoji domovini dobila novo priznanje. Njen lik bo namreč na novi poštni znamki, ki jo je izdala hrvaška pošta. Potret slalomske kraljice ima nominalno vrednost 2,80 kune, znamka pa bo v prometu od 19. aprila.
Medvedka Puja prodali Disneyju
05. 03. 2001 00.00
Ljubek in izredno priljubljen lik iz risank in otroške literature medvedek Pu (Winnie The Pooh) je bil predmet največje literarne kupoprodajne pogodbe v Britaniji doslej. Po poročilu časnika The Sunday Times, so ga prodali korporaciji Walta Disneyja za celih 350 milijonov dolarjev.
Premiera Labodjega jezera
17. 02. 2001 00.00
V ljubljanski Operi in baletu je premiero doživela baletna predstava Labodje jezero avtorja Petra Iljiča Čajkovskega, ki sodi v železni repertoar vsake baletne hiše. Koreografinja Irina Lukašova se je v slovenskem prostoru z Labodjim jezerom srečala že leta 1990 na velikem odru Cankarjevega doma. Pri tokratnem koreografiranju se je osredotočila na lik Princa v izvedbi Dejana Srhoja in duhovno rast človeka.
Seinfeld postal očka
09. 11. 2000 00.00
Jerry Seinfeld, znani ameriški komik in glavni lik v humoristični nanizanki Seinfeld, in njegova žena Jessica Sklar sta v torek postala ponosna starša deklice. Sascha Seinfeld se je rodila v bolnišnici v New Yorku, deklica in starši pa se počutijo dobro, je sporočila tiskovna predstavnica znanega ameriškega humorista. 46-letni Seinfeld in 29-letna Jessica, predstavnica za stike z javnostjo, sta se poročila lani decembra. Sascha je njun prvi otrok.
Znano premoženje SRD
06. 11. 2000 00.00
Slovenska razvojna družba (SRD) je danes objavila seznam deležev v podjetjih, ki jih je prenesla na državo z namenom zagotovitve dopolnilnega premoženja za Prvi pokojninski sklad (PPS). Skupna vrednost premoženja, ki ga je SRD pripravila za državo, je 5,13 milijarde tolarjev po stanju na dan 1. januarja 1993, sestavljajo pa ga lastniški deleži SRD v 21 podjetjih. Z odlokom o zagotovitvi dopolnilnega premoženja za PPS, ki je namenjeno poravnavi obveznosti iz naslova enkratne davčne olajšave in uslužbenskih certifikatov, pa bo država PPS namenila še za približno tri milijarde tolarjev lastnega premoženja, med drugim delnice Telekoma Slovenije, Luke Koper in Aerodroma. Predsednik uprave Kapitalske družbe Tomaž Toplak odlok vlade o zagotavljanju dopolnilnega premoženja, ki bo v Uradnem listu predvidoma objavljen v petek, ocenjuje kot pozitiven znak v smeri, da bo država kmalu izpolnila svoje zakonske obveznosti pri zagotavljanju ostalega premoženja za pokrivanje
Danes na festivalu Mesta žensk
11. 10. 2000 00.00
Danes ob 20. uri bo na Mali sceni MGL nastopila prevajalka, koreografinja in plesalka Suzana Koncut, ki se je prav za to festivalsko priložnost povezala z vizualnim umetnikom Davidom Grassijem. V projektu Prostornina kože bo iskala zvoke in besede na površini podobe, kože.
Četrta postavitev Ibsenove Divje račke
19. 09. 2000 00.00
Zastor Mestnega gledališča ljubljanskega se bo v četrtek, 21. septembra, prvič v sezoni 2000/2001 dvignil za režijsko in dramaturško močno preoblikovano Divjo račko norveškega dramatika Henrika Ibsena v režiji in na sceni Mete Hočevar ter novem prevodu (iz nemščine) Štefana Vevarja. Študentka AGRFT Mojca Fatur bo kot gostja upodobila osrednji lik štirinajstletne Hedwig. Hočevarjeva bo v MGL režirala prvič, prvič pa s to umetniško hišo sodelujejo tudi beograjska kostumografka Angelina Atlagič, oblikovalec zvoka Sašo Kalan ter asistent scenografije in kostumografije Matej Filipčič. Koristna "prevetritev", skratka, je na srečanju z novinarji komentirala režiserka, ki se tokrat z Divjo račko spopada že drugič v zadnjih letih.
Umrl režiser in scenarist Curt Siodmak
05. 09. 2000 00.00
Na ranču Three Rivers v bližini Los Angelesa je v 98. letu starosti umrl ameriški režiser, scenarist in pisatelj nemškega porekla Curt Siodmak. Kot je povedal Siodmakov prijatelj, je režiser umrl zaradi raka. Prvi film je posnel z bratom Robertom in Billyem Wilderjem leta 1929 v Berlinu. Rodil se je v družini judovskega rabina v Dresdnu, leta 1933 je odšel v izgnanstvo v London, štiri leta kasneje pa v ZDA, kjer je v 40-ih letih zaslovel s srhljivkami in znanstvenofantastičnimi filmi. Kot scenarist je prvi uspeh dosegel leta 1936 s filmom Vrnitev nevidnega človeka (The Invisible Man Returns), 1941 pa je napisal scenarij za film Georga Wagnerja Volčji človek (The Wolf Man). Lik volkodlaka, ki ga je ustvaril Siodmak, je postal mit na področju srhljivk. Svetovno znan je Siodmak postal z romanom Donovanovi možgani, po katerem so doslej posneli štiri filme.
Lou Reed navdušil v Križankah
02. 08. 2000 16.59
V ljubljanskih Križankah se je včeraj v okviru evropske turneje predstavil legendarni newyorški glasbenik Lou Reed.
Spomin na Ito Rino
07. 07. 2000 11.05
Slovenska kinoteka in Akademija za likovno umetnost iz Ljubljane bosta skupaj z lokalnimi oblastmi v Divači rojstni dan filmske dive nemega filma Ite Rine, s pravim imenom Ida Kravanja (1907-1979), danes zaznamovali z odkritjem doprsnega kipa in filmskimi projekcijami v rojstni hiši zvezdnice. To je Škrateljnova hiša v Divači, preurejena v muzej. Kip je oblikovala Maja Babič Košir, študentka prvega letnika kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Avtorica je dobila prvo nagrado na internem natečaju za kiparski portret rojakinje igralke. Razpisala ga je občina Divača.
Obletnica rojstva Ite Rine
30. 06. 2000 18.30
Občina Divača v sodelovanju s Slovensko kinoteko in letos prvič z ljubljansko Akademijo za likovne umetnosti za petek, 7. julija, v Škrateljnovi hiši v Divači spet pripravlja slovesnost ob obletnici prve slovenske filmske zvezde Ide Kravanje z umetniškim imenom Ita Rina (7.7.1907-12.5.1979).
Je Drakula irskega porekla?
29. 05. 2000 21.27
Irski strokovnjak za folkloro in keltsko zgodovino Bob Curran je v univerzitetnem časopisu History Ireland objavil tezo, da bi grof Drakula, vampir, ki je navdihnil številne filmske ustvarjalce, lahko bil irskega porekla. Po splošno veljavnem prepričanju je lik grofa Drakule navdihnila zgodba o romunskem tiranu Vladu l'Empaleurju, ki naj bi živel v Karpatih, natančneje v Transilvaniji na območju današnje Romunije. Bram Stoker, ki je prvi napisal zgodbo o grofu Drakuli že leta 1897, je bil rojen v Dublinu in nikoli ni obiskal vzhodne Evrope, zato Curran ocenjuje, da je Stoker navdih za zgodbo našel v vodji klana severnoirske grofije Londonderry, ki se je imenoval Abhartach. Tako kot Vlad naj bi bil tudi on tiran, v skladu z nekim starim irskim običajem pa naj bi pil ''pokvarjeno'' človeško kri. Po legendi naj bi Abhartach vstal iz grobnice, zato da bi se odžejal s krvjo svojih podanikov. Profesor je svojo domnevo sklenil z vprašanjem, ali lahko izvor legende o Drakuli resnično umestimo v Romunijo.
Tramvaj Poželenje v SLG
26. 05. 2000 12.23
V Slovenskem ljudskem gledališču (SLG) Celje bodo danes uprizorili zadnjo premiero v letošnji sezoni. To bo delo Tennesseeja Williamsa Tramvaj Poželenje v režiji Matije Logarja. Kot dramaturg je podpisan Krištof Dovjak, scenograf pa je Jože Logar.
Kravosove pesnitve v italijanščini
09. 05. 2000 08.27
V dvorani zavarovalnice Generali v Trstu so včeraj predstavili knjigo Le tracce di Giasone (Jazonove stopinje) slovenskega tržaškega pesnika Marka Kravosa. Gre za pesnitev v petih delih z epilogom, ki je v slovenskem izvirniku nastala konec osemdesetih in v začetku devetdesetih let.
Reliefi Lovra Inkreta v Strunjanu
25. 04. 2000 11.06
V razstavišču Krke - Zdravilišča Strunjan bodo jutri, ob 20.30 odprli razstavo najnovejših del akademskega kiparja Lovra Inkreta iz Ljubljane. Razstavljeni bodo njegovi reliefi, nastali v letošnjem letu, ki jih je Inkret poimenoval Harlekinov let.
Park, posvečen Snoopyju
14. 04. 2000 09.15
Snoopy je najljubši stripovski lik v Hong Kongu, zato se je tamkajšnje podjetje Sun Hung Kai Properties odločilo, da počasti junaka stripov in njegovega ''očeta'' Charlesa Schulza, ki je umrl februarja letos.
Navdušenje nad trojezičnim Cezarjem
27. 03. 2000 19.24
Na devetem gledališkem festivalu v ''najbolj evropskem'' brazilskem mestu, enoipolmilijonski Cuturibi, se je trikrat kot edina tuja gostja predstavila makedonsko-hrvaško-slovenska koprodukcija Cezar, ker je že 28. festivalska udeležba Globalnega teatra Nicka Upperja iz Ljubljane. Slovenski del ekipe so predstavljali scenograf Marko Japelj ter igralca Niko Goršič in Olga Grad v vlogah Julija Cezarja in Kleopatre. Pozornost in spoštovanje do predstave, ki je pred dvema letoma doživela premiero na mednarodnem festivalu Ohridsko poletje, se kaže tudi v tem, da so organizatorji na plakat in festivalsko majico vključili lik Cezarja, je po vrnitvi z brazilskega gostovanja za STA povedal Goršič.
Animateka v kinoteki
13. 02. 2000 10.02
V Slovenski kinoteki bodo v sredo, 16. februarja, ob 20. uri v novi kinotečni seriji, ki so jo poimenovali Animateka, predstavili akademskega kiparja, ilustratorja, avtorja stripov in animatorja Mikija Mustra. Muster je še vedno najbolj znan kot avtor danes že legendarnega stripa o dogodivščinah Zvitorepca, Trdonje in Lakotnika.
40-letnica Fellinijevega Sladkega življenja
04. 02. 2000 13.22
Na velikih platnih v Italiji so 5. februarja leta 1960 premierno predvajali film Sladko življenje (La Dolce Vita) velikana sedme umetnosti Federica Fellinija (1920-1993). Ob premieri je naletel na ostre kritike italijanskega meščanstva in Vatikana ter pravo ''sveto vojno'', 40 let kasneje pa se bodo tej mojstrovini v Rimu poklonili. V rimski kavarni Canova so tako v četrtek pripravili pogovor z Fellinijevim asistentom režije, ki je napisal tudi knjigo o Sladkem življenju, Gianfrancom Mingozzijem. Integralno in restavrirano inačico filma pa bodo v soboto predvajali na italijanski numerični televiziji Stream. Na premierni projekciji pred 40. leti so v milanskem kinu Capitol gledalci film izžvižgali, saj je povzročil škandal med katoliki in meščani. V filmu je namreč osrednji lik monden in izumetničeni Rimljan, voajeristični paparazzi, ki ga je upodobil Marcello Mastroianni, nepozabna pa je bila tudi Anita Ekberg v prizoru kopanja v vodnjaku Trevi. Sl! adko življenje je po zlati palmi v Cannesu in oskarju za kostumografijo postal kultni film.