Lockheed Martin
Ne bodo kupovali vojaških lovcev
22. 07. 2009 08.25
Ameriški senat je z 58 glasovi proti 40 iz 680 milijard dolarjev vrednega predloga vojaškega proračuna črtal 1,75 milijarde dolarjev za nadaljnjo proizvodnjo lovskih letal F-22.
Adijo, službeno letalo
16. 01. 2007 16.54
Ameriškim menedžerjem se obetajo hudi časi. Zaradi novih pravil se morajo odpovedati brezplačnim dodatkom.
Uspešno izstrelili satelita
12. 08. 2006 11.21
Iz evropskega vesoljskega izstrelišča v Francoski Gvajani so uspešno izstrelili satelita.
Katrina je prizadela tudi Naso
09. 09. 2005 00.00
Najprej težave z izolacijsko peno na rezervoarju, zdaj pa še orkan, zaradi katerega so tovarne ostale brez delavcev.
Trije vesoljski sprehodi dovolj
04. 08. 2005 00.00
NASA se je odločila, da četrti vesoljski sprehod astronavtov raketoplana Discovery ni potreben, saj je varen in pripravljen za vrnitev na Zemljo.
Al Kaida v Savdski Arabiji 'obglavljena'
19. 06. 2004 00.00
Savdske varnostne sile so v petek ubile štiri skrajneže, med njimi tudi domnevnega vodjo Al Kaide na arabskem polotoku, Abdelaziza Mukrina. Trupla obglavljenega ameriškega talca pa niso našli.
Savdski skrajneži ugrabili Američana
13. 06. 2004 00.00
Neka savdska teroristična skupina je prevzela odgovornost za sobotni umor in ugrabitev Američanov, savdska policija pa je v zvezi s tem izvedla racijo.
Streljanje v tovarni orožja
08. 07. 2003 00.00
V tovarni vojaške opreme Lockheed Martin na vzhodu ameriške zvezne države Mississippi je nek moški ubil pet ljudi, ranil osem, nato pa si je sodil sam.
Titan 4B ponesel v vesolje Milstar 6
08. 04. 2003 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so danes ob 15.43 po srednjevropskem času izstrelili 461 milijonov dolarjev vredno dvostopenjsko nosilno raketo vrste titan 4B, ki je utirila dodatno stopnjo centaur z 800 milijoni dolarjev vrednim ameriškim vojaškim satelitom Milstar 6.
Manj postranske škode?
02. 04. 2003 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so devet minut po polnoči po srednjeevropskem času izstrelili tristopenjsko nosilno raketo vrste delta 2, ki je po 68 minutah za ameriški globalni sistem pozicioniranja GPS utirila vojaški navigacijski satelit USA-168 (GPS 2R-9).
Delta 2 utirila GPS 2R-8
30. 01. 2003 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so v sredo ob 19.06 po srednjeevropskem času izstrelili ameriško nosilno raketo delta 2.
Proton M utiril Nimiq 2
02. 01. 2003 00.00
Na kozmodromu Bajkonur so izstrelili tristopenjsko težko rusko nosilno raketo proton M z dodatno stopnjo breeze M, ki je med zadnjo lansko vesoljsko izstrelitvijo in prvim poslovnim vesoljskim poletom v ponedeljek šest ur in 53 minut po izstrelitvi v eliptično orbito, visoko od 7680 do 35690 kilometrov, za družbo Telesat Canada utirila kanadski geostacionarni telekomunikacijski satelit Nimiq 2.
Ariane 44L uspešno utirila NSS 6
20. 12. 2002 00.00
Samo šest dni po ponesrečeni izstrelitvi največje evropske nosilne rakete ariane 5 je v sredo po srednjeevropskem času z evropskega vesoljskega izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani poletela evropska nosilna raketa ariane 44L.
Ariane-4 ponesla satelit v vesolje
18. 12. 2002 00.00
Po neuspeli izstrelitvi rakete Ariane 5-Plus so z vesoljskega izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani izstrelili evropsko nosilno raketo Ariane-4, ki je v vesolje ponesla telekomunikacijski satelit NSS-6.
Nova ameriška raketa
23. 08. 2002 00.00
V ameriškem vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so danes po srednjeevropskem času prvikrat izstrelili novo težko nosilno raketo atlas 5.
Veliko naročilo za Boeing in Siemens
09. 06. 2002 00.00
Ameriška hčerinska družba nemškega Siemensa in ameriški proizvajalec letal Boeing sta prejela veliko naročilo ameriškega ministrstva za promet.
Prevzem ameriškega proizvajalca vojaške opreme
23. 02. 2002 00.00
Ameriški proizvajalec vojaške tehnologije Northrop je za prevzem svojega konkurenta TRW ponudil skoraj šest milijard dolarjev. S tem bi obogatil svojo ponudbo z vesoljskim programom, skupni prihodki pa bi lahko segli do 27 milijard dolarjev.
Prvo utirjenje satelita letos
16. 01. 2002 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so davi ob 1.30 po srednjeevropskem času izstrelili ameriško nosilno raketo titan 4B.
200 milijard za nova letala
27. 10. 2001 00.00
Pentagon je za izdelavo 3000 tehnološko visoko razvitih lovskih letal izbral ameriško podjetje Lockheed Martin. Naročilo, vredno skupaj več kot 200 milijard dolarjev, je najbogatejše v zgodovini ameriškega obrambnega ministrstva.
Nove različice vojaških letal
21. 10. 2001 00.00
Ameriški proizvajalec letal Boeing je v zadnjih dneh močno povečal propagandno kampanjo za podporo svoji različici novega vojaškega letala "joint strike fighter".
Deli letala na poti domov
04. 07. 2001 00.00
Po treh mesecih od prisilnega pristanka ameriškega vohunskega letala na kitajskem otoku Hainan, se deli letala vračajo pod ameriški nadzor. Rusko transportno letalo jih je namreč v nedeljo nekaj že prepeljalo v letalsko bazo Kadena na japonskem otoku Okinava. Zadnji transportbo jutri. Vohunsko letalo EP-3E je bilo del skupine za elektronski nadzor na letališču Kadena. Hkrati je to zaključek razmeroma tesnobne epizode v ameriško-kitajskih odnosih.
Kitajska bo vrnila letalo
29. 05. 2001 00.00
Kitajska in ZDA sta se dogovorili o vračilu poškodovanega ameriškega vohunskega letala, ki je 1. aprila, po trčenju s kitajskim lovskim letalom, zasilno pristalo na kitajskem otoku Hainan. Tako se bo najbrž končala nekajmesečna zaostritev odnosov med državama, ki je bil kar hud preizkus za novo administracijo Georgea Busha. Po dogovori bodo izvidniško letalo EP-3 razstavljeno prepeljali v transportnem letalu ruske proizvodnje Antonov-124. Kitajska je vseskozi zahtevala javno opravičilo Washingtona in prevzem odgovornosti za nesrečo, šele potem pa je izpustila zajeto štiriindvajsetčlansko posadko.
Ariane utirila japonski satelit
07. 10. 2000 00.00
Na vesoljskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so z izstrelitvenega kompleksa 2 (ELA-2) danes izstrelili evropsko nosilno raketo ariane 42L, ki je 20 minut kasneje v prehodno eliptično tirnico utirila japonski telekomunikacijski satelit N-Sat-110. Eno uro in štiri minute po izstrelitvi je zemeljska postaja za spremljanje satelitov Uralla v Avstraliji ujela začetne signale novega satelita in tako potrdila, da je bilo utirjenje uspešno. Začasna tirnica satelita ima prizemlje 200,1 kilometra, odzemlje 35980 kilometrov in naklon sedem stopinj. V geostacionarni orbiti, ki naj bi jo satelit z lastnim pogonom dosegel po enemu dnevu, bo v stalnem položaju 110 stopinj vzhodne zemljepisne dolžine nad Indonezijo za celotno Japonsko prenašal televizijske programe, medmrežne in druge podatke. N-Sat-110 ima 24 Ku-band transponderjev. Satelit z maso 3531 kilogramov je za vodilna japonska telekomunikacijska upravljalca Space Communications Corporation (SCC) in JSAT Corporation zasnovala in izdelala ameriška družba Lockheed Martin Commercial Space Systems (LMCSS). Družba Arianespace, ki je izvedla izstrelitev - polet ima oznako V133 -, je sporočila, da je bila to njena osma izstrelitev letos in hkrati 57. zaporedna uspešna, sicer pa 99. izstrelitev ariane 4 doslej. Inačica 42L je poletela dvanajstič. N-Sat-110 je 14. japonski satelit, ki ga je utiril Arianespace.
Delta 2 utirila satelit za GPS
11. 05. 2000 11.07
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi je ameriško vojaško letalstvo ob napovedanemu času, to je davi ob 3.48 po srednjeevropskem času, z izstrelitvene rampe 17A izstrelilo ameriško tristopenjsko nosilno raketo srednje moči delta 2, ki je približno 25 minut kasneje za globalni satelitski sistem določanja položaja (GPS) v začasno prehodno orbito utirila Navstarov vojaški navigacijski satelit 2R-4.
Aeronavtika tudi na internetu
23. 04. 2000 12.45
Štiri največje svetovne aeronavtične družbe so združile moči in odprle prodajno internetno stran za kupce in dobavitelje. Boeing Co. iz Seattla, Lockheed Martin Corp. iz Marylanda, Raytheon Co. iz Massachusetts in BAE Systems iz Anglije so štiri vodilne aeronavtične družbe, ki bodo imele enakopraven delež v skupnem projektu, ki se bo predvidoma začel letos poleti.
Nova naprava bo pospešila brskanje po internetu
15. 04. 2000 11.03
Naprava, ki deluje pri zelo nizki napetosti, lahko hitro pretvarja električne signale v optične prenose in bo omogočala neverjetno hitro brskanje po internetu. Pretvornik imenovan ''opto-čip'' bi lahko deloval tudi kot usmerjevalnik za radarske in satelitske komunikacije. ''Električne signale lahko spreminja v optične prenose s hitrostjo 100 gigabajtov na sekundo,'' je povedal Larry Dalton, kemik na Univerzi v Washingtonu in na Univerzi v južni Kaliforniji, ki je pomagal pri vodenju raziskave. ''Ti elektro-optični pretvorniki bodo omogočali komunikacije v realnem času,'' je še povedal. Več podjetij že preizkuša novo napravo med njimi tudi ameriški proizvajalec vojaške opreme Lockheed Martin.
Se BAe in Boeing pogajata o združitvi?
09. 04. 2000 11.40
Britansko podjetje Systems BAe (nekdanji British Aerospace) naj bi po poročanju britanskega Sunday Telegrapha z ameriškim gigantom Boeing začelo pogajanja o morebitni združitvi.
Poslej na Mars bolj premišljeno
15. 03. 2000 09.51
Po lanskih dveh neuspelih poletih ameriških samodejnih vesoljskih sond za raziskovanje Marsa naj bi neodvisna komisija za preiskavo Marsovega programa ameriške vesoljske agencije NASA predlagala korenito spremembo načina ameriških raziskav Marsa, ki naj bi vključevala tudi povečanje stroškov.
ZAE podpisali dogovor z družbo Lockheed
06. 03. 2000 16.59
Združeni arabski emirati so z družbo Lockheed Martin podpisali dogovor o nakupu 80 bojnih letal F-16 s pripadajočo opremo v skupni vrednosti 6,4 milijarde dolarjev.
ZAE bodo kupili 80 lovskih letal F-16
06. 03. 2000 08.39
Ameriško podjetje Lockheed Martin je z Združenimi arabskimi emirati (ZAE) podpisalo pogodbo, v skladu s katero bo tej državi med leti 2004-2007 prodalo 80 modernih lovskih letal F-16 v skupni vrednosti 6,4 milijarde dolarjev. Lockheedovo lovsko letalo F-16 je bilo izbrano v konkurenci ruskih suhojev, evropskih ''eurofighter 2000'' in francoskih letal rafale. Pogodbo mora sicer še odobriti ameriški kongres, ki ga je obrambno ministrstvo ZDA in poveljstvo ameriških zračnih sil sproti obveščalo o poteku dveletnih pogajanj.