MIT
Obletnica potopa Titanika
15. 04. 2002 00.00
Mineva 90 let, odkar je britanski čezoceanski parnik Titanik na svoji prvi poti iz britanskega Southamptona v New York trčil v ogromno plavajočo ledeno goro in se potopil.
Lakota v ZDA
05. 12. 2001 00.00
Z lakoto se spopadajo tudi v eni najbogatejših držav na svetu - ZDA. Nova študija odkriva, da se povečuje število ljudi, ki v tej državi trpijo za lakoto.
Znani nobelovi nagrajenci za fiziko
09. 10. 2001 00.00
Američana Eric Cornell in Carl Wieman ter Nemec Wolfgang Ketterle so dobitniki letošnje Nobelove nagrade za fiziko. Za odkritja na področju fizike snovi bodo skupaj prejeli milijon dolarjev.
Muslimani v Sloveniji dobili vrhovnega poglavarja
06. 10. 2001 00.00
Slovenska islamska skupnost, ki v Sloveniji deluje od maja, je dobila svojega vrhovnega poglavarja. Slavnostna inavguracija je potekala v ljubljanskem poslopju Smelta.
Odkriti asteroid največji v Osončju
28. 08. 2001 00.00
Astronomi Evropskega južnega observatorija (ESO) na gori La Silla v Čilu so izračunali, da ima asteroid 2001 KX76 premer 1200 ali celo 1400 kilometrov. Z izračunom so potrdili da gre za največje tovrstno nebesno telo v Osončju.
Evropa - deklica, ki je preveč hitela
31. 03. 2001 00.00
V dvorani Duše Počkaj bosta v soboto in nedeljo premieri gledališke predstave Bojana Jablanovca Evropa - Deklica, ki je preveč hitela projekta raziskovalnega gledališča, ki je nastal v produkciji Cankarjevega doma. "Iščem razlog gledališča. Če zavržem vse koncepte iluzije, na odru zmeraj ostane igralec. To, kar raziskujem, je proces skrajno odprtega soočenja z igralcem. V tem procesu je rezultat odvisen od spontanosti igralčevega odzivanja in v enaki meri od senzibilnosti režiserjevega branja njegovih refleksov. Zato proces dela ni zakodiran z rezultatom in ne teži k neki vnaprej definirani gledališki formi," je zapisal režiser Bojan Jablanovec.
Kleopatra ni bila lepotica
26. 03. 2001 00.00
Kleopatra, usodna ženska, ki je zapeljala Julija Cezarja in Marka Antonija, je bila majhna, debelušna in prej kot ne grda, trdi britanski Sunday Times. Prihodnji mesec bodo v Britanskem muzeju v Londonu odprli razstavo, na kateri bo na ogled 11 kipov, za katere so doslej verjeli, da predstavljajo druge egipčanske kraljice, v resnici pa predstavljajo Kleopatro. Kipi razkrivajo, da je bila Kleopatra v nasprotju z igralkami, ki so jo upodobile na platnu (Elizabeth Taylor, Vivien Leigh ali Sophia Loren), vse prej kot lepa. Njena domnevna lepota je mit, ki nima nobenih osnov, je dejala predstavnica muzeja Susan Walker. Egiptovska kraljica je bila torej visoka komaj 150 centimetrov, bila je nagnjena k debelosti, neprijaznega obraza in gnilih zob, je zaključil Sunday Times.
Virtualna baza Intima v Belfortu
08. 12. 2000 00.00
Virtualna baza Intima in njen avtor Igor Štromajer sta bila letos nominirana za nagrado Leonardo New Horizons Award Innovation in New Media 2000, ki jo za inovacije v intermedijskih umetnostnih podjetjih vsako leto podeljuje MIT Press Leonardo iz ameriškega San Francisca.
Umrl režiser in scenarist Curt Siodmak
05. 09. 2000 00.00
Na ranču Three Rivers v bližini Los Angelesa je v 98. letu starosti umrl ameriški režiser, scenarist in pisatelj nemškega porekla Curt Siodmak. Kot je povedal Siodmakov prijatelj, je režiser umrl zaradi raka. Prvi film je posnel z bratom Robertom in Billyem Wilderjem leta 1929 v Berlinu. Rodil se je v družini judovskega rabina v Dresdnu, leta 1933 je odšel v izgnanstvo v London, štiri leta kasneje pa v ZDA, kjer je v 40-ih letih zaslovel s srhljivkami in znanstvenofantastičnimi filmi. Kot scenarist je prvi uspeh dosegel leta 1936 s filmom Vrnitev nevidnega človeka (The Invisible Man Returns), 1941 pa je napisal scenarij za film Georga Wagnerja Volčji človek (The Wolf Man). Lik volkodlaka, ki ga je ustvaril Siodmak, je postal mit na področju srhljivk. Svetovno znan je Siodmak postal z romanom Donovanovi možgani, po katerem so doslej posneli štiri filme.
Razstava italijanskega kiparja Mascherinija
18. 06. 2000 16.28
V likovni galeriji Umetnostnega in kulturnega centra Skerk v Trnovci na tržaškem Krasu na domačiji odvetnika Jožeta Skerka in slikarke Zore Koren Skerk so odprli spominsko razstavo z naslovom Mascherini-Zgodovina, mit in narava. Gre za pregledno razstavo risb in skulptur enega največjih italijanskih kiparjev prejšnjega stoletja Marcella Macherinija. Rodil se je leta 1906 v Vidmu, skoraj vse življenje je živel in delal v Trstu, umrl pa je leta 1983 v Padovi. V likovni galeriji Skerk je razstavljenih 41 kipov in plastik srednjih in manjših dimenzij ter številne risbe, 11 Mascherinijevih večjih kipov pa je razstavljenih v parku okrog Skerkove domačije.
Zgodovinska razstava v Aachnu
12. 06. 2000 19.27
Nemški predsednik Johannes Rau je v nedeljo v nemškem mestu Aachen, od koder je Karel Veliki od leta 800 vodil zahodni rimski imperij, odprl razstavo s temo <I>Kronanja- Kralji v Aachnu- Zgodovina in mit</I>. Namen razstave, na kateri si bo moč ogledati več kot 500 umetnin, predmetov in dokumentov, ki jih je posodilo deset evropskih držav, je prikazati moč germansko- rimskih cesarjev. Med letoma 813 in 1531 so jih v Aachnu okronali 36. Razstava, v katero so vložili dva milijona evrov, bo na ogled do 3. oktobra.
Barak grozi z zamrznitvijo pogajanj s Sirijo
01. 02. 2000 08.08
Predsednik izraelske vlade Ehud Barak je včeraj ocenil, da je možna začasna zamrznitev mirovnih pogajanj s Sirijo, če Damask ne bo preprečil napadov proiranske milice Hezbolah na položaje izraelske vojske in Vojske južnega Libanona. Po Barakovih besedah pomanjkanje miroljubnega ozračja otežuje pogajanja s Sirijo.
Rock'n'roll zaznamoval stoletje
13. 12. 1999 21.16
Med oznake, ki veljajo za iztekajoče se stoletje, prav gotovo sodi tudi oznaka ''stoletje rock'n'rolla''. V približno petdesetih letih je ta glasbeni pojav postal osnovna točka identifikacije večine mladih vsega sveta - in nič ne kaže, da se bo to spremenilo.
Mesna resnica
22. 10. 1999 20.42
Prepričanje Slovencev o visokih standardih vetrinarskega nadzora in nesporni kakovosti slovenskega mesa je v številnih primerih utvara. Pravzaprav je čudno, da kakšna afera ni izbrunila že prej. To smo lahko razbrali tudi iz tega, kar smo včeraj zvečer slišali v državnem zboru, kjer so se zbrali vsi najbolj odgovorni za mesni zaplet z Evropsko unijo.
Predstavitev slovenskega turizma
21. 10. 1999 15.22
Turistična borza MIT International, ki velja za enega najpomembnejših poslovno - turističnih dogodkov na francoskem trgu, je davi odprla svoja vrata. Na njej se že drugič v organizaciji Centra za promocijo turizma Slovenije (CPTS) predstavlja tudi slovensko turistično gospodarstvo.
Haider Sloveniji očita provokativnost
09. 10. 1999 17.38
Koroški deželni glavar Joerg Haider je danes na prireditvi ob 79. obletnici koroškega plebiscita od Slovenije zahteval priznanje pravic ''Staroavstrijcem'' in razveljavitev avnojskih sklepov iz let 1943/44, s katerimi so takratno nemško govoreče prebivalstvo razglasili za brezpravno.
Otroci niso pametnejši zaradi poslušanja Mozartovih skladb
07. 08. 1999 08.26
Ameriška raziskovalca But Steele in John Bruer s fondacie McDonnel v St. Louisu menita, da trditev, da so otroci, če poslušajo skladbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, verjetno le mit. Ta mit o t.i. Mozartovem učinku, na podlagi katerega naj bi poslušanje Mozartovih skladb pripomoglo k hitrejšem razvoju možganov otrok mlajših od treh let, se je bliskovito razširil po objavi dveh študij kalifornijske univerze Irvine iz leta 1993 in 1995. V raziskavah, ki sta vključili srednješolce, so ugotovili, da se nekatere sposobnosti povečajo neposredno po poslušanju Mozartovih klavirskih sonat. Toda po mnenju Steela in Bruerja od poslušanja Mozarta ni nobenega posebnega učinka, saj lahko do istih rezultatov pride ob poslušanju katerekoli glasbe ali pa sploh nobene. Čeprav sta do potankosti ponovila postopek prvih dveh raziskav, nista dobila niti podobnih rezultatov, še več, sploh nista mogla dokazati nobenega tovrstnega učinka Mozartove glasbe. Steelova raziskava je objavljena v julijski številki revije Psychological Science, Bruerjea knjiga Mit prvih treh let (The Myth of the First Three Years) pa bo izšla v kratkem.
Enakopravnost med spoloma na delovnem mestu ostaja mit
20. 06. 1999 09.11
Britanska vladna komisija za enakost je minuli teden potrdila, da sta diskriminacija in spolno nadlegovanje na delovnem mestu še vedno aktualna. Med 7.500 osebami, ki so se do 1998 leta pritožile pred omenjeno komisijo, je več kot 700 žensk zaprosilo za nasvet zaradi spolnega nadlegovanja. 900 žensk pa je poiskalo pravni nasvet v zvezi z vprašanjem nosečnosti in porodniškim dopustom.
Film HI-FI in predavanje Blaževskega
21. 04. 1999 14.17
V okviru mednarodne šole filmske pripovedi Pokaži jezik, ki letos poteka od 10. marca do 31. maja, bo v dvorani Slovenskega gledališkega muzeja na Mestnem trgu v četrtek, 22. aprila, najprej projekcija celovečernega filma HI-FI, nato pa pogovor s scenaristom in režiserjem Vladimirjem Blaževskim.
Dunaj v znamenju Romy Schneider
20. 04. 1999 20.25
V dunajskem kinematografu Imperialkino bo od 29. aprila do 6. junija potekala retrospektiva Romy Schneider. Pregled filmov se bo začel z dunajsko premiero parodije Otley, ki se dogaja v Londonu šestdesetih let. Kot so sporočili z avstrijskega filmskega arhiva, bo osrednji poudarek retrospektive na francoskih filmih Schneiderjeve (1938-1982). Pregled igralkinih filmskih stvaritev želi približati njene različne vloge oziroma obraze. V fojeru kinematografa bo v času retrospektive na ogled razstava starih filmskih plakatov. Muzej Kaiserliches Hofmobiliendepot pa pripravlja razstavo z naslovom Mit Romy Schneider, na kateri bodo od 1. maja do 31. avgusta življenje Rosemarie Albach alias Romy Schneider osvetlili še s pismi, dokumenti in fotografijami.
16-letna Irka iznašla učinkovitejšo kodo za zaklepanje e-pošte
14. 01. 1999 08.26
Čudežna najstnica, 16-letna Irka Sarah Flannery, je iznašla obliko kodiranja tajnih sporočil za prenos prek računalnika, ki bo revolucionirala hitrost prenosa, je v sredini izdaji poročal britanski Times. Nova koda je desetkrat hitrejša od tiste, ki je trenutno v uporabi za prenos tajnih sporočil prek interneta. Po pisanju Timesa je srednješolka iz irske grofije Cork že dobila številne ponudbe za zaposlitev in štipendije več proizvajalcev računalnikov in univerz. Sarah je za izdelavo konkurenta RSA - kode za zaščito, ki so jo leta 1977 izdelali trije študentje Instituta za tehnologijo v Massachussettsu (MIT) - uporabila matematične modele. Njen algoritem ni le hitrejši od RSA, ampak tudi učinkovitejši, kar zadeva zaščito.
Premierna uprizoritev letošnje diplomske predstave študentov AGRFT
14. 05. 1998 17.09
V Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici bo drevi premierna uprizoritev letošnje diplomske predstave študentov Akademije za gledališče, film, radio in televizijo v Ljubljani Bakanalije avtorja Gorana Stefanovskega. Svoje diplomske predstave morajo sicer študenti AGRFT vsako leto zaradi prostorskih in finančnih težav akademije pripravljati v različnih gledališčih; s finančno pomočjo podjetja Hit jo letos prvič pripravljajo v Novi Gorici.
V Švici našli rokopis o grozodejstvih Drakule
03. 05. 1998 10.21
V Švici so odkrili rokopis iz 15. stoletja, v katerem so podrobno opisana grozodejstva romunskega kneza Vlada Tepesa, ki je podlaga mita o vampirskem grofu Drakuli. Ime Drakula je Vlad Tepes podedoval po očetu, izvira pa iz romunskega izraza Dracul, ki pomeni demon. Besedilo na sedmih straneh pomeni enega najstarejših pričevanj o življenju kneza, ki je dejansko živel od leta 1430 do 1476. Rokopis so našli v samostanu Svetega Galla na severovzhodu Švice. Knez Tepes je v času svoje vladavine med letoma 1456 in 1462 mučil in pobil več tisoč ljudi. V rokopisu je med drugim zapisano, da je dal zapreti 300 ciganov, tri od njih naročil speči, ostalim pa ukazal, da jih morajo pojesti. Mit o transilvanskem grofu Drakuli se je v novejši literaturi prvič pojavil v romanu Brama Stokerja konec 19. stoletja.
Večdesettonski Narcis ranil tri ljudi
03. 05. 1998 10.20
V Barceloni se je prevrnila 54 ton težka betonska skulptura in ranila tri ljudi, ki so jo prav takrat fotografirali. Dan po nesreči je bil eden od ljubiteljev umetnosti zaradi poškodb glave še vedno v bolnišnici. Kip Oda vodi baskovskega umetnika Eduarda Chillide je bila pričvrščena nad jezercem v parku Crueta del Coll v Barceloni. Abstraktna betonska skulptura predstavlja mit Narcisa, ki se je zaljubil v svoj odsev. Trije ranjeni študentje umetnosti so stali na dnu jezerca, ki so ga zaradi vzdrževanja izpraznili, tako da so jih odkruški padajoče gigantske skulpture oplazili, je poročal časnik La Vanguardia. Mestni svet je naročil preiskavo, zakaj je po enajstih "mirnih" letih skulptura padla.