MOSKVA
10-letnica državnega udara
19. 08. 2001 00.00
Kakih sto starejših oseb, večinoma nekdanjih aktivistov ruske opozicije, se je zbralo na kraju, kjer so se pred desetimi leti uprli vodjem državnega udara.
Začetek dvigovanja Kurska
15. 07. 2001 00.00
Mednarodna ekipa posebnih potapljačev je sredi Barentsovega morja začela priprave za dvigovanje razbitine ruske jedrske podmornice Kursk, ki se je z 118 člani posadke potopila 12. avgusta lani. Do sredine septembra naj bi podvodnega velikana s pomočjo posebnega pontona prepeljali do ruske obale. Dvigovanje podmornice naj bi stalo 50 milijonov dolarjev. Pri reševanju sodeluje tudi flotilja ruskih vojaških in oskrbovalnih ladij, potapljači pa naj bi danes pod vodo slikali razbitine 18.000 ton težkega Kurska, da bi pripravili načrt dvigovanja.
Kitajski predsednik v Rusiji
15. 07. 2001 00.00
Kitajski predsednik Jiang Zemin je danes prispel v Rusijo na štiridnevni obisk, na katerem naj bi podpisal novo kitajsko-rusko zvezo o obrambi interesov in povečanju trgovine. Jiang je prispel le dva dni po tem, ko je Mednarodni olimpijski komite v Moskvi izvolil Peking za prizorišče olimpijskih iger 2008. Po mnenju ruskega predsednika Vladimirja Putina gre za simboliko, da sta se tako pomembna dogodka zgodila le dva dni narazen. Zemina je sprejel namestnik ruskega premiera Ilja Klebanov. Do obiska pa je prišlo tudi le nekaj ur po tem, ko so ZDA objavile, da so uspešno sestrelile testni izstrelek, kar je nov korak v smeri izgraditve ameriškega protiraketnega ščita, ki mu ostro nasprotujeta tako Rusija kot Kitajska.
Kremelj kritizira ameriško odločitev
13. 07. 2001 00.00
Kremelj se je ostro odzval na ameriško napoved, da bodo pospešili priprave na namestitev tako imenovanega protiraketnega ščita. Prehodni zemeljski sistem naj bi namreč namestili na Aljaski do leta 2004. Svetovalec Kremlja za strateška vprašanja Igor Sergejev je ameriško napoved ostro obsodil in opozoril, da bo ameriški protiraketni ščit sprožil novo oboroževalno tekmo.
MOK v procesu odločanja
12. 07. 2001 00.00
Očči svetovne javnosti so uprte v Moskvo, kjer zaseda Mednarodni olimpijski komite (MOK). Na zasedanju generalne skupščine v Moskvi bo znan nov predsednik, ki bo po 21 letih zamenjal Juana Antonia Samarancha, izbran pa bo tudi prireditelj poletnih olimpijskih iger za leto 2008. Članice MOK, ki je bil ustanovljen že leta 1894, so takorekoč vse države sveta, njegovo skupščino pa sestavlja 122 članov iz 80 držav.
Spremenjen vrstni red podelitev medalj
12. 07. 2001 00.00
Slovesna razglasitev najboljših na olimpijskih igrah bo za zimske igre prihodnje leto v ameriškem Salt Lake Cityju vnovič spremenjena. Obraten je vrstni red, saj bo medaljo najprej prejel dobitnik brona, nato drugouvrščeni in prav na koncu še olimpijski zmagovalec. Ustrezen predlog komisije športnikov je danes potrdil Izvršilni odbor MOK. Zaenkrat bo sprememba veljala samo za naslednje igre, ki bodo služile kot test. "Preverili bomo, kako se bo sprememba obnesla, je povedal Avstralec Keva Gosper, podpredsednik MOK.
Ruski general priznal zločine v Čečeniji
11. 07. 2001 00.00
Ruski general Vladimir Moltenskoj je priznal, da so pripadniki ruskih enot pretekli konec tedna zagrešili hude zločine med vojaškimi operacijami v vaseh Asinovskaja in Sernovodsk na zahodu Čečenije. To je prvič, da je kakšen ruski general izrekel kritike na račun vojske.
Preizkus sončnih jader
11. 07. 2001 00.00
Direktor Znanstveno-raziskovalnega centra (NIC) G. N. Babakina v podmoskovskem mestu Himki Konstantin Pičhadze je sporočil, da bo prvi poskusni podorbitalni polet, med katerim bodo preizkusili dve sončni jadri, 19. ali 20. julija.
Nesrečo zakrivil kopilot
10. 07. 2001 00.00
Za nesrečo ruskega letala pri Irkutsku, v kateri je prejšnjo sredo umrlo vseh 145 potnikov, je bil po vsej verjetnosti kriv kopilot letala, je danes potrdil podpredsednik ruske vlade Ilja Klebanov. Po njegovih besedah bodo še natančno ugotovili, kaj se je med poletom dogajalo v pilotski kabini, analiza dobro ohranjenih črnih skrinjic pa je pokazala, da so motorji letala in vsi sistemi delovali normalno.
Izginile novinarske akreditacije
10. 07. 2001 00.00
Na skupščini Mednarodnega olimpijskega komiteja (MOK) v Moskvi, kjer bodo konec tedna izvolili tudi novega predsednika te organizacije, je izginilo približno 200 novinarskih akreditacij. Kot je povedal generalni direktor MOK Francois Carrard, so akreditacije izginile nekje na poti med sedežem MOK v švicarski Lausanni in krajem srečanja v Moskvi. Zaradi varnostnih razlogov je moralo približno 1000 novinarjev vrniti svoje prepustnice in jih zamenjati za nove. Za zdaj še ni znano, ali so bili dokumenti ukradeni ali pa so se med prevozom izgubili.
Vesoljska dnevnica slaba dva dolarja
09. 07. 2001 00.00
Ruski časnik Trud je objavil pogovor z namestnikom direktorja za znanost pri moskovskem NIC Kosmo Valerijem Burdakovom, ki je povedal, da ruski vesoljci za polet v vesolje prejmejo honorar po sklenjeni pogodbi. Vrednost pogodbe znaša povprečno od 20.000 do 30.000 dolarjev v rubeljski protivrednosti.
Premalo kondomov za Ruse?
09. 07. 2001 00.00
Rusi porabijo dvakrat manj kondomov kot Američani in enkrat in pol manj kot Evropejci, je povedal predstavnik podjetja za distribucijo teh lateksovih izdelkov v Rusiji Konstantin Kirsenko. Po njegovih besedah Rusi letno kupijo 210 milijonov kondomov. Te sicer v Rusiji izdelujejo le v eni tovarni, 95 odstotkov vseh kondomov, ki jih Rusija uvozi, pa je azijskega porekla.
Rupel v Moskvi
06. 07. 2001 00.00
Zunanja ministra Slovenije in Rusije, Dimitrij Rupel in Igor Ivanov, sta po pogovorih v Moskvi izrazila zaskrbljenost nad razmerami v Makedoniji. Kot je poudaril Ivanov, so potrebna skupna prizadevanja Rusije in drugih, tako ZDA kot evropskih držav, za ohranitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Makedonije. Po Ruplovem mnenju pa bi morali predvsem doseči, da se Albanci "identificirajo z makedonsko državo". Ministra sta danes tudi popisala sporazum med zunanjima ministrstvoma o sodelovanju na področju arhivov.
Je za nesrečo kriv pilot?
06. 07. 2001 00.00
Vzrok za torkovo nesrečo ruskega letala v Sibiriji, v kateri je umrlo 145 ljudi, je verjetno napaka pilota, je danes poročala agencija Interfax, ki se sklicuje na vir v komisiji, ki preiskuje vzroke nesreče. Analiza črnih skrinjic z letala je pokazala, da so vsi trije motorji tupoljeva Tu-154 delovali normalno, trdi vir, ki je izključil tehnične težave kot možen vzrok za nesrečo.
Vzrok nesreče ruskega letala ni atentat
05. 07. 2001 00.00
Ruski preiskovalci so danes povsem izključili možnost, da bi bil vzrok torkove nesreče letala vrste Tupoljev TU-154 v Sibiriji –
Tuji tisk o zaslišanju Miloševića
04. 07. 2001 00.00
Zaslišanje nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića pred Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu danes ocenjuje vrsta evropskih časnikov.
V Rusiji dan žalovanja
04. 07. 2001 00.00
V bližini sibirskega mesta Irkutsk je strmoglavilo rusko potniško letalo, vrste Tupoljev Tu-154, s 136 potniki in devetimi člani posadke. Med potniki je bilo tudi 12 Kitajcev. Nesreče ni preživel nihče. Po podatkih ruskega ministrstva je letalo družbe Vladivostokavia, ki je letelo med Jekaterininburgom in Vladivostokom s krajšim postankom v Irkutsku, z radarjev izginilo včeraj ob 19.10 po srednjeevropskem času. Reševalci so ostanke letala našli v bližini vasi Budjonovka, 34 kilometrov od mesta Irkutsk, ob meji z Mongolijo. Ruski predsednik Vladimir Putin je že odredil komisijo, ki naj bi ugotovila razloge za nesrečo.
Iraku podaljšali program nafta za hrano
04. 07. 2001 00.00
Varnostni svet Združenih narodov je soglasno za pet mesecev podaljšal program nafta za hrano, v skladu s katerim lahko Irak za prodano nafto kupuje hrano in zdravila. S tem je britansko-ameriški načrt o spremembah sankcijskega režima proti Bagdadu odložen. Po navedbah diplomatskih virov so tudi včeraj potekala pogajanja med Rusijo, ki si prizadeva odpraviti sankcije proti Iraku ter ZDA in Veliko Britanijo, ki sta skušali prodreti z načrtom "pametnih sankcij". Te bi zaostrile sankcije proti režimu Sadama Huseina in hkrati omilile ukrepe za iraško prebivalstvo.
Chirac v Kremlju
02. 07. 2001 00.00
Francoski predsednik Jacques Chirac in njegov gostitelj, ruski predsednik Vladimir Putin sta se izrekla za ohranitev obstoječih sistemov strateške stabilnosti v svetu in proti vsakršnim spremembam na tem področju. Chirac in Putin sta v Moskvi v skupni izjavi poudarila, da je potrebno ohraniti vse dosedanje dogovore in sporazume in hkrati pozvala k previdnosti do ameriškega načrta za oblikovanje protiraketnega ščita. Predsednika sta še menila, da bi bilo o sporazumu o protibalističnih raketah ABM iz leta 1972 potrebno razpravljati odprto v mednarodnih krogih. Putin je sicer po srečanju s Chiracom ponovno izrazil pripravljenost za zmanjšanje ruskega jedrskega arzenala na 1500 ali manj jedrskih konic, kar pa je odvisno od ohranitve sporazuma ABM. Po mnenju Rusije bi ukinitev omenjenega sporazuma porušila strateško ravnovesje v svetu, to stališče pa podpira tudi Francija.
Obletnica sovjetske nesreče v vesolju
01. 07. 2001 00.00
Pred 30-imi leti na se je z rekordno dolgega vesoljskega poleta, ki je trajal skoraj 24 dni, vrnila posadka sovjetske orbitalne postaje Saljut. Ko so reševalci odprli kabino pristajalnega odseka vesoljske ladje Sojuz 11, so na sedežih našli kozmonavte Georgija Dobrovoljskega, Vladislava Volkova in Viktorja Pacajeva mrtve. Zdelo se je kot da spijo. Življenje so izgubili zaradi izgube zrakotesnosti kabine med vračanjem na Zemljo.
Manjše spremembe sporazuma so možne
29. 06. 2001 00.00
Generalpolkovnik Leonid Ivašov, sicer znan kot jastreb med ruskimi poveljniki, ki je pristojen za mednarodno sodelovanje, je dejal, da "Rusija ne odklanja amandmajev k sporazumu iz leta 1972, a zahteve ZDA vodijo k sesutju celotnega sporazuma. V to smer se ne bomo podali, saj bodo s tem uničeno strateško ravnotežje."
Odzivi na Miloševićevo izročitev
29. 06. 2001 00.00
Soproga nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, Mira Marković, je v izjavi za črnogorski dnevnik Dan dejala, da je zgrožena zaradi izročitve soproga haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. "Vseeno sem bila prepričana, da pravna država obstaja in da se spoštuje ustavo ZRJ in republike Srbije. Vsakdo pa ve, da ti dokumenti prepovedujejo izročitev naših državljanov v tujino," je še dodala Markovićeva.
Sludnov prvi pod minuto na 100 m prsno
29. 06. 2001 00.00
Ruski plavalec Roman Sludnov je na državnem prvenstvu v Moskvi postavil nov svetovni rekord na 100 m prsno. Potem, ko je bil rekorden že v četrtkovem polfinalu z 1:00,26, je v petkovem finalu z izidom 59,97 sekunde kot prvi prebil magično mejo ene minute.
Novi spopadi v Čečeniji
26. 06. 2001 00.00
Ruske sile so danes ponovno silovito napadle položaje upornikov v uporni kavkaški republiki Čečeniji. Kot je za rusko tiskovno agencijo Interfax povedal predstavnik ruske vojske, so ruski vojaki v dolini reke Argun v bližini meje z Gruzijo obkolili približno 50 upornikov. Ruski predsednik Vladimir Putin se je zaradi razmer v Čečeniji v Moskvi že sestal z visokimi predstavniki notranjega in obrambnega ministrstva.
Patriarh zavrača spravo
26. 06. 2001 00.00
Poglavar ruske pravoslavne cerkve in moskovski patriarh Aleksej II. je danes zavrnil upanja papeža Janeza Pavla II. na spravo, je poročala agencija Itar-Tass. Po besedah Alekseja II. je papežev obisk Ukrajine "pripeljal do novega razkola" med pravoslavno in katoliško cerkvijo. Ruska pravoslavna cerkev je že pred tem zavrnila vsa prizadevanja papeža za spravo med cerkvama po 1000 letih razkola in odklonila srečanje z njim.
V Čečeniji ubili Barajeva
25. 06. 2001 00.00
Posebne enote ruske vojske so v vojaški akciji v Čečeniji sinoči ubile enega od zloglasnih voditeljev čečenskih upornikov Arbija Barajeva in 17 članov njegove enote. Predstavnik Kremlja za Čečenijo Sergej Jastržembski je davi pojasnil, da je akcija proti Barajevu in njegovim privržencem trajala šest dni, v bližini čečenske prestolnice Grozni pa so jih zajeli in umorili pripadniki ruske obveščevalne službe FSB in enot ruskega notranjega ministrstva. V akciji je bil po navedbah ruskih oblasti ubit tudi pripadnik ruskih enot, šest pa jih je bilo ranjenih.
Izšel prvi slovensko-ruski almanah
20. 06. 2001 00.00
V počastitev 10. obletnice samostojnosti Republike Slovenije, 30. obletnice ruske slovenistike in 100. obletnice prvih prevodov poezije Franceta Prešerna v ruščino je v založbi Društva za promocijo stikov med Slovenijo in Rusijo Dr. France Prešeren iz Moskve izšel Slovensko-ruski almanah. Knjiga v obsegu 288 strani je opremljena s 140 ilustracijami, na naslovnici pa je barvna reprodukcija umetniške slike "Hipotetično srečanje Prešerna in Puškina". Izdajatelji bodo nekaj 100 izvodov brezplačno razposlali v knjižnice in različne državne ustanove po Rusiji.
Policija že prijela domnevna storilca
20. 06. 2001 00.00
Po včerajšnjih treh hkratnih bombnih napadih v Čečeniji je ruska policija prijela dva domnevna storilca. Bombe so eksplodirale pred sodiščem, policijo in pisarno tožilstva. Osumljena napadalca iz čečenske prestolnice Grozni sta imela pri sebi oddajnik in daljnogled, so sporočile oblasti. Napad naj bi bil usmerjen predvsem proti proruski čečenski policiji.
Putin o srečanju z Bushem
19. 06. 2001 00.00
Ruski predsednik Vladimir Putin je v pogovoru z ameriškimi novinarji v Moskvi dejal, da bo Rusija okrepila jedrsko oboroževanje, če bodo Združene države razvile protiraketni ščit. Sicer pa sta, kot pravi Putin, z ameriškim predsednikom Bushem na srečanju v Sloveniji dosegla visoko raven zaupanja.
Odmevi na vrh v Sloveniji
18. 06. 2001 00.00
Ruski mediji so pozdravili prisrčen, pragmatičen ton, ki sta ga ubrala predsednika ZDA in Rusije, George Bush in Vladimir Putin, na srečanju v Sloveniji, obenem pa posvarili, da je srečanje naredilo malo za odpravo dolgotrajnih razlik. "Vrh je odprl možnost za izgradnjo pozitivnih odnosov na poslovni in konstruktivni osnovi, kjer ni prostora za ideološke razprtije," je povedal politični analitik Vjačeslav Nikonov. Obenem je opozoril, da sta se voditelja, čeprav sta se razumela, v javnosti izognila govoru o temah, ki ju ločujejo, kot je na primer ruski vojaški poseg v Čečeniji.