MOSKVA

Putin pri EU
30. 10. 2000 00.00
V Parizu se bosta danes na vrhunskem zasedanju sestali Evropska unija in Rusija.

Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.

Nadaljevanje dviga trupel
29. 10. 2000 00.00
Skupina norveških potapljačev je zgodaj zjutraj dvignila na površje še nekaj trupel, tokrat iz devetega prekata, kamor se je zateklo 23 mornarjev, ki so preživeli eksplozijo. Zaradi izmaličenosti njihova identiteta še ni znana. V Severomorsku na ruskem severu pa so se na največji žalni slovesnosti doslej poslovili od štirih mornarjev, prvih, ki so jih s Kurska dvignili v sredo in čertek.

Hingisova slavila v Moskvi
29. 10. 2000 00.00
Švicarska teniška igralka Martina Hingis je zmagovalka WTA turnirja v Moskvi z nagradnim skladom 1,08 milijona dolarjev. Prva nosilka je bila v dveh nizih boljša od domačinke Ane Kurnikove (4) s 6:3 in 6:1. Za Švicarko je zmaga že tretji zaporedni uspeh, slavila je že v Zürichu in nemškem Filderstadtu.

Potapljači dvignili še nekaj trupel
29. 10. 2000 00.00
Ruski in norveški potapljači so s potopljene ruske jedrske

Osem mrtvih v eksploziji
29. 10. 2000 00.00
Najmanj sedem ruskih vojakov je izgubilo življenje v eksploziji, ki je danes odjeknila v nekem lokalu v kraju Čiri-Jurt, približno 30 km južno od prestolnice Grozni. Po poročanju tiskovne agencije Interfax so odgovornost za napad že prevzeli čečenski uporniki. Poleg vojakov je eksplozija terjala tudi življenje lastnice lokala.

Obnovili dela na Kursku
28. 10. 2000 00.00
Potapljači so danes kljub slabemu vremenu obnovili reševanje trupel na potopljeni ruski podmornici Kursk, ki leži na dnu Baretsovega morja, je sporočilo poveljstvo severnomorske flote.

ZRJ najpomembnejša partnerka na Balkanu
27. 10. 2000 00.00
ZR Jugoslavija za Rusijo ostaja najpomembnejša in najbližja partnerka na Balkanu, je ruski zunanji minister Igor Ivanov poudaril ob začetku današnjega srečanja z novim jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico, ki je davi prispel na nekajurni delovni obisk v Moskvo. Rusija se bo zavzela, da se bo do nedavnega povsem osamljena ZRJ kot enakopravna partnerka vrnila v mednarodno skupnost. "To je v skladu z interesi stabilnosti na Balkanu in v celotni Evropi," je dejal Ivanov po poročanju ruskih tiskovnih agencij. Ruski predsednik Vladimir Putin je po srečanju s Koštunico povedal, da Rusija spoštuje izbiro jugoslovanskega ljudstva. Tudi on je poudaril, da je ZRJ ne le tradicionalna partnerka Rusije na Balkanu, ampak ena njenih najpomembnejših partnerk nasploh. Izrazil je zadovoljstvo, da je ZRJ našla pot iz krize brez uporabe sile. Koštunica je potrdil, da bodo v Srbiji kmalu volitve, ki bodo potekale mirno, in da bosta tako zvezna kot republiška vlada koalicijski. Po navedbah diplomatskih virov so jugoslovanskega veleposlanika v Rusiji Borislava Miloševića za čas Koštuničevega obiska v Moskvi odpoklicali v Beograd. Novinarji namreč niso spregledali, da v skupini, ki je Koštunico pričakala na moskovskem letališču, ni bilo Borislava Miloševića, starejšega brata Slobodana Miloševića, ki je jugoslovanski veleposlanik v Moskvi od decembra 1998. Jugoslovanski predsednik ima na programu še srečanje z ruskim patriarhom Aleksijem II. Koštunica je po svojih besedah v Moskvo prišel, ker ZRJ potrebuje pomoč, in močno upa, da jo bo dobila od Moskve.

ZRJ za članstvo v Združenih narodih
27. 10. 2000 00.00
Na letališču v Moskvi je prišlo do manjšega diplomatskega zapleta, saj med delegacijo, ki je sprejela Vojislava Koštunico ni bilo jugoslovanskega veleposlanika v Rusiji, Borislava Miloševića, sicer starejšega brata Slobodana Miloševića. Zunanji minister Ivanov je po srečanju poudaril, da se bo Rusija odločno zavzemala za čimprejšnjo vrnitev Zvezne republike Jugoslavije v mednarodno skupnost. Še pred obiskom Moskve je Koštunica poudarjal, da je namen njegovega obiska predvsem zagotovitev ruske pomoči za svojo obubožano državo, predsednik Putin mu je danes pomoč zagotovil.

Nekaj mornarjev je preživelo eksplozijo
26. 10. 2000 00.00
Ruski potapljači so v žepu enega od mornarjev, ki so

Žirinovski za zakon o poligamiji
26. 10. 2000 00.00
Ruski politik Vladimir Žirinovski si prizadeva za zaustavitev postopnega upadanja števila ruskega prebivalstva, zato je kot namestnik predsednika ruskega parlamenta predlagal sprejem osnutka zakona, ki dovoljuje mnogoženstvo in ženskam, mlajšim od 42 let, prepoveduje potovanje. Spodnji dom ruskega parlamenta, duma, je predlog zavrnila. Žirinovski je še predlagal, da bi moški, ki želijo skleniti zakon z več ženskami, pred sklenitvijo takšnega zakona nujno morali opraviti preizkus plodnosti pri zdravniku. Matere nezakonskih otrok bi v skladu s predlaganim zakonom lahko določile moškega, ki bi moral kot oče plačevati preživnino za otroke, država pa bi ženam zaposlenih v ruski vojski morala plačati letno dve vožnji do kraja, kjer je zaposlen njihov mož. Statistika kaže, da v Rusiji na enega rojenega umreta dva otroka. Ruski predsednik Vladimir Putin je padec natalitete označil kot enega najbolj perečih problemov v Rusiji. V kavkaški republiki Ingušetiji, kjer je večina prebivalcev muslimanov, je predsednik države poligamijo dovolil lani, Moskva pa je to odločitev ostro kritizirala.

Rusija in Iran o Afganistanu
26. 10. 2000 00.00
Danes sta imeli v tadžiški prestolnici Dušanbe posvetovanja o afganistanski krizi Rusija in Iran, državi, ki odločno nasprotujeta talibanskemu režimu v Afganistanu. Srečanja se je poleg ruskega obrambnega ministra Igorja Sergejeva in njegovega iranskega kolega Kamala Harazija udeležil tudi vodja afganistanske opozicije, general Masud. Po mnenju iranskega ministra lahko Rusija in Iran veliko prispevata k miru v Afganistanu.

Našli denar za postajo Mir
26. 10. 2000 00.00
Ruska vlada je danes sprejela odločitev, da bo za podporo orbitalni znanstveni postaji Mir in za njeno možno iztirjenje februarja prihodnje leto s pomočjo dveh tovornih vesoljskih ladij vrste progress namenila 750 milijonov rubljev ali približno 27 milijonov dolarjev. To je po koncu seje vlade novinarjem sporočil namestnik ruskega premiera Ilja Klebanov.

Izvrtali odprtino v Kursk
25. 10. 2000 00.00
Ruski in norveški potapljači so davi izvrtali odprtino v potopljeno jedrsko podmornico Kursk, ki leži 108 metrov globoko v Barentsovem morju. Sedaj preverjajo stopnjo radioaktivnega sevanja na podmornici in nameščajo daljinsko vodeno televizijsko kamero, s katero bodo preverili ali je dovolj varno za potop. Potapljači naj bi skozi meter dolgo in 0,75 metra široko odprtino vstopili v notranjost Kurska, od koder naj bi nato rešili trupla 118 članov posadke. "Potapljači kovinske predmete v notranjosti podmornice prekrivajo z zaščitnimi materiali, da bi se tako med reševanjem trupel izognili morebitnim poškodbam na svojih kombinezonih," je pojasnil poveljnik severnomorske flote Vječeslav Popov.

Na Kursku našli tri trupla mornarjev
25. 10. 2000 00.00
Potapljači so danes v jedrski podmornici Kursk, ki leži na dnu Barentsovega morja, našli trupla treh mornarjev, je sporočil načelnik generalštaba severne flote Mihail Mocak.

Srečanje Koštunice in Rogozina
24. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in predsednik odbora ruske dume za mednarodne odnose Dmitri Rogozin sta se danes v Beogradu pogovarjala o sodelovanju med državama in o načinih za ukinitev sankcij proti ZRJ.

Putin sooavtor knjige o judu
23. 10. 2000 00.00
Medtem ko je prejšnji ruski predsednik Boris Jelcin napisal knjigo spominov o svojem predsednikovanju, je tudi njegov naslednik Vladimir Putin pripravljal knjigo - priročnik o judu. Nova knjiga o judu je bila objavljena v ruskem mestu Arhangelsk, Putin, sicer nosilec črnega pasu v judu, pa se pojavlja kot eden od treh avtorjev. Knjiga z naslovom Judo: zgodovina, tehnike, vaje predstavlja tehnike te borilne veščine, vključno s tistimi, ki jih je Putin pokazal med svojim obiskom na Japonskem prejšnji mesec. "Ko sem na blazini, se počutim kot doma," je takrat povedal ruski predsednik. Putin se je med drugim pomeril tudi z desetletno deklico, ki pa ga je "položila" na blazino.

Nadaljevanje reševanja trupel iz Kurska
23. 10. 2000 00.00
Po besedah tiskovnega predstavnika ruske severne flote ruski in norveški potapljači danes nadaljujejo dela na potopljeni podmornici Kursk, ki leži na dnu Barentsovega morja. Potem ko so morali reševanje trupel 118 članov posadke podmornice včeraj zaradi neurja prekiniti, je danes vreme spet nekoliko prijaznejše.

Postajo Mir bodo uničili
23. 10. 2000 00.00
Rusija namerava orbitalno znanstveno postajo Mir uničiti konec februarja leta 2001, je danes sporočil podpredsednik ruske vlade Ilja Klebanov. Ob tem je dodal, da bo ruska vlada omenjeno odločitev kmalu tudi uradno objavila. Ostanki Mira naj bi po zgorevanju v atmosferi padli v Tihi ocean, je še povedal. Poudaril pa je, da so še zmeraj pripravljeni spremeniti odločitev, če se bodo našli zunanji viri sredstev za nadaljnje vzdrževanje postaje.

Zenit-3SL utiril arabski satelit
22. 10. 2000 00.00
Po dveh preložitvah so na Tihem oceanu ob napovedanem času s plavajoče ploščadi Odiseja, ki se nahaja na ekvatorialnem območju z zahodno zemljepisno dolžino 154 stopinj, uspešno izstrelili ukrajinsko - rusko nosilno raketo zenit-3SL. Pospeševalna stopnja DM-SL je 119 minut kasneje za družbo Thuraya Telecommunications iz Združenih arabskih emiratov v začasno eliptično tirnico okoli Zemlje utirila geostacionarni komunikacijski satelit Thuraya-1A.

Potapljači na poti proti razbitinam
21. 10. 2000 00.00
Ruski in norveški potapljači so izvedli še zadnje priprave pred dvigom 118-ih trupel iz ruske jedrske podmornice Kursk , ki je potonila avgusta in leži sto metrov globoko. Reševalno akcijo bodo usmerjali iz posebej opremljene norveške naftne ploščadi. Trupla naj bi na površje potegnili skozi sedem lukenj, ki jih bodo navrtali v trup podmornice.

Dvig trupel iz potopljene podmornice
20. 10. 2000 00.00
Podpredsednik ruske vlade Ilija Klebanov je danes sporočil, da se bo operacija dvigovanja trupel 118 mornarjev z jedrske podmornice Kursk začela 24. ali pa 25. oktobra. Po njegovih besedah naj bi se pripravljalna dela predvidoma končala 23. oktobra.

Izidi 1. kroga Suprolige
19. 10. 2000 00.00
Izidi prvega kroga evropskega košarkarskega pokala Suproliga:

Dvigovanje trupel mornarjev prihodnji teden
18. 10. 2000 00.00
Namestnik ruskega premiera Ilja Klebanov, ki vodi vladno

Lennonova ulica tudi v Rusiji
14. 10. 2000 00.00
V večini mest v Rusiji imajo Leninovo ulico, industrijsko

Nova konkurentka Brigite Langerholc
12. 10. 2000 00.00
Najbolj prijetno slovensko presenečenje nedavno končanih olimpijskih iger v Sydneyju je bila med atleti gotovo tekačica Brigita Langerholc, ki bo na razdalji 800 metrov dobila novo nevarno tekmico. Pridružila se ji bo ruska šampionka Irina Privalova, saj se je odločila, da se bo preizkusila še v tej disciplini.

Kozmonavtka Terješkova ženska stoletja
11. 10. 2000 00.00
Nekdanjo rusko kozmonavtko Valentino Terješkovo je mednarodno združenje Ženska leta razglasilo za žensko stoletja. 63-letna Terješkova je prva ženska, ki je poletela v vesolje, ostaja pa tudi edina, ki je v vesolju sama ostala tri dni.

Leto dni socialnega dela za brutalen pokol mačke
10. 10. 2000 00.00
Nekega 30-letnega Rusa so zaradi "brutalnega umora mačke" obsodili na leto dni socialnega dlea. Moški iz mesta Ufa na Uralu je potem, ko je zaužil ogromno količino alkohola, s sekiro razsekel neko potepuško mačko. Ko je s krvavimi rokami ostanke nesrečne mačke hotel vreči v smetnjak, ga je opazila neka policijska patrulja. Sodišče mu je poleg socialnega dela še naložilo, da bo moral v državno blagajano leto dni prispevati tudi 20 odstotkov svojega mesečnega zaslužka.

Stopnjevanje nasilja in intenziviranje diplomacije na Bližnjem vzhodu
09. 10. 2000 00.00
V Izraelu so kljub mednarodnim prizadevanjem za dosego miru v noči na ponedeljek izbruhnili novi spopadi, ki so terjali dve smrtni žrtvi in več kot sto ranjenih. V mestu Nazaret na severu Izraela, kjer živi večinoma arabsko prebivalstvo, so ponoči ponovno izbruhnili poulični spopadi med Arabci in judovskimi naseljenci iz sosednjega mesta Naceret Ilit, pri čemer je policija ustrelila izraelskega Arabca, več pa jih je bilo ranjenih. Judovski protestniki so poleg tega skušali zavzeti hišo arabskega poslanca Asmija Bišaraja. Ranjenih je bilo več kot sto Arabcev in Izraelcev. V mestu so iz protesta proti judovskemu nasilju za danes sklicali splošno stavko. V bližini meta Nablus pa so danes po navedbah bolniških virov našli truplo 25-letnega Palestinca, ki je v noči na ponedeljek podlegel strelom iz vrst izraelskih vojakov. Vojska je že ponoči našla tudi truplo že od petka pogrešanega judovskega naseljenca, ki so ga očitno ubili palestinski skrajneži. Šlo naj bi za daljnega sorodnika demokratskega kandidata za podpredsednika ZDA Josepha Liebermana, kar pa je slednji že zanikal. V mestu Nazaret na severu Izraela je sinoči prišlo do hudih spopadov, v katerih je bilo ranjenih več kot 200 ljudi, v streljanju izraelske policije pa je bil ubit izraelski Arabec. Spopade so sprožili judovski naseljenci na Zahodnem bregu, ko so napadali Arabce, sledilo pa je posredovanje izraelske policije. Razmere so se zaostrile pozno sinoči, ko so muslimanski duhovniki iz minaretov ljudstvo pozivali k podpori napadenih Palestincem. Palestinski radio je poročal, da so judovski naseljenci ponoči napadli tudi palestinska naselja in begunska taborišča na območju Jeruzalema. Judovski naseljenci so ranili štiri Palestince, potem ko so v vasi Um Fafa pri Ramali odkrili truplo že od petka pogrešanega naseljenca. Ameriški predsednik Bill Clinton je poročanju televizijske mreže CNN predlagal nov vrh bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj v Egiptu, na katerem naj bi skušali končati naraščajoče nasilje med Izraelci in Palestinci. Po navedbah visokega predstavnika ameriške vlade je Clinton predlog za nov vrh podal v telefonskem pogovoru z egiptovskim predsednikom Hosnijem Mubarakom, vrh pa bi lahko pripravili že sredi tega tedna. Za zdaj ni znano, ali se bo srečanja udeležil tudi sam Clinton. Predstavnik sirskega predsednika Bašarja el Asada je sinoči sporočil, da je Asad Clintona v telefonskem pogovoru zaprosil, naj ameriška vlada Izrael prepriča v sprejem ustreznih ukrepov za ustavitev nasilja. Po mnenju sirskega predsednika, je potrebno najti obsežno in ne le delno rešitev za poravnavo sporov. Proti Bližnjemu vzhodu se je sinoči iz New Yorka odpravil generalni sekretar ZN Kofi Annan, da bi osebno posredoval v nastalih razmerah v Izraelu po teden dni trajajočem nasilju med Palestinci in izraelskimi varnostnimi silami. Po navedbah predstavnice ZN se bo Annan sestal tako z izraelskim premierom Ehudom Barakom kot tudi s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Srečanje z Arafatom je po navedbah palestinskih virov predvideno danes v Gazi, generalni sekretar ZN pa se ob tem namerava sestati še z mnogimi drugimi vodilnimi politiki na območju. Iz Francije pa so davi sporočili, da je francoski zunanji minister Hubert Vedrine v imenu francoskega predsedstva EU visokega predstavnika EU za skupno zunanjo in varnostno politiko Javierja Solano pooblastil, naj se najkasneje v torek odpravi v Damask in Bejrut. Solana naj bi kot predstavnik EU prispeval k nujni umiritvi razmer na jugu Libanona. Ruski zunanji minister Igor Ivanov se je ob prihodu v Damask zavzel za ustavitev nasilja na Bližnjem vzhodu pred obnovo mirovnih pogajanj. "Nasilje se mora ustaviti in treba se je vrniti k pogajanjem, tako med Palestinci in Izraelom kot med Sirijo in Izraelom," je dejal Ivanov. Kot je povedal, je namen njegovega obiska v Siriji doseči ustavitev nasilja in preprečiti zaostrovanje razmer. Ivanov je v pogovoru za sirsko tiskovno agencijo SANA pozval k obnovi pogajanj v vprašanjih, ki zadevajo Sirijo, saj ta po njegovem mnenju predstavljajo enega najpomembnejših elementov globalne rešitve na Bližnjem vzhodu. Moskva je po besedah Ivanova vedno pozivala k napredku o vseh vprašanjih izraelsko?arabskega mirovnega procesa, ki se je začel leta 1991, "saj je ta pot edina sprejemljiva za vzpostavitev miru v regiji". Ivanov je še ponovil, da Moskva podpira zahtevo Damaska po vrnitvi Golanske planote, ki jo je Izrael zasedel leta 1967, je še poročala SANA. Ivanova, ki je v Damask prispel včeraj iz Alžira, je sprejel sirski kolega Faruk al Šara. Zunanja ministra se bosta znova srečala danes, nato pa bo Ivanov sirskemu predsedniku Bašarju al Asadu predal sporočilo ruskega predsednika Vladimirja Putina. Ivanov bo že danes odpotoval še v Bejrut, potem ko so v Libanonu pred dnevi ugrabili tri izraelske vojake, nocoj ali jutri pa bo obiskal še Izrael, kjer naj bi se srečal z izraelskim kolegom Šlomom Ben Amijem, nato pa še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Rusija je poleg ZDA pokroviteljica bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinski voditelj Jaser Arafat je danes, nekaj ur pred iztekom ultimata, ki mu ga je postavil izraelski premier Ehud Barak za končanje nasilja v Gazi in na Zahodnem bregu, pripotoval na kratek obisk v Egipt, kjer naj bi se s predsednikom Hosnijem Mubarakom pogovarjal o napetih razmerah na palestinskih ozemljih, so sporočili iz urada egiptovskega predsednika. Izraelski premier Ehud Barak je Arafatu v soboto postavil ultimat, da se mora v 48 urah končati nasilje, ki je izbruhnilo na Bližnjem vzhodu konec septembra, saj bo v nasprotnem primeru mirovna pogajanja s Palestinci obravnaval kot zaključena. Mubarak je sicer izraelske varnostne sile že obtožil pretirano trdega ravnanja s palestinskimi otroci, ženskami in civilisti. Ker se Barak ni udeležil nedavnega vrha v Šarm el Šejku pa je Mubarak še za ta mesec zahteval sklic izrednega vrha arabskih držav. Visoki predstavnik EU za skupno varnostno in zunanjo politiko Javier Solana pa je danes v Luxembourgu sporočil, da bo jutri odpotoval na Bližnji vzhod. Ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU je razmere na območju označil kot zelo težavne in zapletene.

Prijava proti članom družine Milošević
08. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski Fond