MOSKVA
Ruske stranke v prihodnjih dneh o imenovanju Putina
10. 08. 1999 20.53
Voditelji poslanskih skupin v svetu federacije (zgornji dom ruskega parlamenta) bodo jutri razpravljali o razmerah v državi po odstavitvi vlade in o zadnjih dogodkih na severu Kavkaza. Srečanja naj bi se udeležil tudi kandidat za novega premiera Vladimir Putin.
Neodvisni Dagestan
10. 08. 1999 20.28
V kavkaški republiki Dagestan, kjer se že nekaj dni vojskujejo islamski separatisti in ruski vojaki, se razmere zaostrujejo. Islamski gverilci iz dagestanske pokrajine Botlih so danes Dagestan razglasili za neodvisno državo. Muslimanski gverilci si prizadevajo za ustanovitev nove, islamske vlade, ki bi se imenovala šura. Njihovi predstavniki so muslimane v sosednji Čečeniji pozvali, naj jih podprejo. V ruski dumi zatrjujejo, da imata Dagestan in Čečenija s podobnimi terorističnimi akcijami skupni cilj- združitev.
Rusija končala namestitev svojega kontingenta na Kosovu
10. 08. 1999 13.35
Rusija je končala operacijo namestitve ruskega kontingenta v okviru sil KFOR na Kosovu in ga opremila z vso potrebno vojaško opremo. Obrambni minister Igor Sergejev je po srečanju s predsednikom Borisom Jelcinom danes potrdil, da ga je o tem seznanil poveljnik zračnih sil, generalpolkovnik Georgij Špak.
Jelcin sprejel Putina in Sergejeva
10. 08. 1999 11.13
Ruski predsednik Boris Jelcin se je danes v Kremlju sestal z Vladimirjem Putinom, ki ga je na mesto vršilca dolžnosti predsednika vlade imenoval včeraj. Predsednik se je sestal tudi z obrambnim ministrom Ivanom Sergejevom.
Vodstvo v Dagestanu zanikalo trditve o novi islamski vladi
10. 08. 1999 10.42
Muslimanski uporniki želijo v ruski republiki Dagestan domnevno ustanoviti islamsko vlado. Nova vlada, šura, naj bi razglasila neodvisen islamski Dagestan, je danes poročala tiskovna agencija Interfax, ki se sklicuje na podatke iz čečenske prestolnice Grozni. Vodstvo Dagestana, ki je zvesto oblastem v Moskvi, pa je v Mahačkali ta poročila zavrnilo.
Jelcin odstavil celotno vlado
09. 08. 1999 21.05
Ruski predsednik Boris Jelcin je zjutraj odstavil celotno rusko vlado, ki jo je vodil Sergej Stepašin. Za novega premiera je predlagal nekdanjega ruskega vohuna v Nemčiji Vladimirja Putina, ki naj bi kasneje Jelcina zamenjal tudi na mestu predsednika. Poleg tega je Jelcin izdal odlok, da bodo parlamentarne volitve 19. decembra.
Zaostrovanje razmer v Dagestanu
09. 08. 1999 21.04
Spopadi v Dagestanu se nadaljujejo tudi danes, v zadnjih dveh dneh pa naj bi bilo ubitih 40 gverilcev in štirje policisti. Dagestan meji na Čečenijo, kjer je morala Rusija leta 1996 po dveh letih nesmiselne vojne priznati poraz in skleniti mir. 1500 dagestanskih gverilcev nadzoruje že več gorskih vasi, kjer zadržujejo tudi zajete ruske vojake. Stepašin je včeraj predstavnike vojske in notranjega ministrstva opozoril, da ne smejo dovoliti ponovitve dogodkov izpred treh let, ko so čečenski gverilci več dni zadrževali civiliste kot talce.
Moskva zanika gruzijske obtožbe o ruskih letalskih napadih
09. 08. 1999 20.28
Poveljstvo ruskih zračnih sil je zanikalo gruzijske obtožbe, da je rusko vojaško letalo napadlo gruzijsko območje.
Odzivi na zamenjavo ruskega premiera
09. 08. 1999 19.45
ZDA so pripravljene sodelovati tudi z novim kandidatom za ruskega premiera Vladimirjem Putinom. Upajo, da se bodo dobri odnosi nadaljevali tudi z novim premierom, je sporočil tiskovni predstavnik Bele hiše David Leavy.
Jelcin odstavil celotno vlado
09. 08. 1999 19.28
Ruski predsednik Boris Jelcin je davi odstavil premiera Sergeja Stepašina in celotno vlado, ki je bila na oblasti le tri mesece. Za vršilca dolžnosti premiera je Jelcin imenoval dosedanjega prvega podpredsednika vlade in vodjo zvezne obveščevalne službe FSB (naslednica KGB), 46-letnega Vladimirja Putina. Obenem je Jelcin z odlokom odločil, da bodo parlamentarne volitve v Rusiji 19. decembra. Duma pa bo o Putinovi kandidaturi za premiera odločala v ponedeljek, 16. avgusta.
Nov tečaj rublja
09. 08. 1999 19.05
Po odstavitvi vlade premiera Sergeja Stepašina je ruska centralna banka uradni menjalniški tečaj rublja določila na 25,29 rublja v odnosu do ameriškega dolarja, kar pomeni triodstotno znižanje, je poročala ruska agencija Itar-Tass. Ob odprtju menjalniškega trga je danes rubelj padel na 25,5 rublja za ameriški dolar, medtem ko je bila včeraj uradna menjava rublja še 24,55 za dolar. Do konca dopoldneva se je tečaj ruske valute ustalil, zahvaljujoč močnemu posredovanju ruske centralne banke.
O Putinu 16. avgusta
09. 08. 1999 19.03
Duma, spodnji dom ruskega parlamenta, bo o kanditaturi Vladimirja Putina za novega premiera odločala 16. avgusta, je sporočil predstavnik Liberalno demokratske stranke Aleksej Mitrofanov. Ruski predsednik Boris Jelcin je Putina imenoval za vršilca dolžnosti predsednika vlade, potem ko je odstavil premiera Sergeja Stepašina, Putin pa je napovedal, da bo kandidiral na predsedniških volitvah, ki bodo prihodnje leto. Izrazil je upanje, da ga bo duma potrdila za premiera in zagotovil, da ne bo dovolil nobenih zapletov političnega položaja v državi. Zatrdil je tudi, da ne bo predčasnih volitev v dumo. Na vprašanje o vzrokih za Stepašinovo odstavitev pa je Putin dejal, da ni bila povezana z negativno oceno dejanj premiera in vlade, ampak s predsednikovo željo, da bi spremenil notranjepolitično konfiguracijo v državi pred parlamentarnimi in predsedniškimi volitvami ter s poslabšanjem položaja na Kavkazu.
Ruske enote iz zraka napadle upornike v Dagestanu
07. 08. 1999 18.29
Ruske enote so danes iz zraka napadle islamske upornike, ki so se vkopali v gorah v republiki Dagestan, ki meji na Čečenijo, je poročala agencija Interfax, sklicujoč se na notranje ministrstvo v Dagestanu. Kot še poroča agencija, na območju Botlihsk potekajo spopadi med uporniki in varnostnimi silami. Podatkov o žrtvah za zdaj ni.
Na Mars naj bi leteli brez dušika
06. 08. 1999 16.20
V moskovskem Institutu za medicinsko-biološke probleme se je začel 18-dnevni poskus, s katerim želijo pojasniti, ali bi človek na Marsu lahko preživel brez dušika.
Ivanov in Albrightova o Kosovu
05. 08. 1999 09.23
Ruski zunanji minister Igor Ivanov in ameriška državna sekretarka Madeleine Albright sta se včeraj po telefonu pogovarjala o bližnjevzhodnem mirovnem procesu, Kosovu in razorožitvi, so danes sporočili uradni viri.
Zbolela Raisa Gorbačov
04. 08. 1999 19.59
Nekdanja prva dama sovjetske zveze Raisa Gorbačov ima levkemijo. V bolnišnici v nemškem Muenstru jo zdravijo s kemoterapijo. Kot je povedal njen zdravnik, je zdravstveno stanje 67-letne Raise Gorbačov zelo slabo.
Solana zadovoljen z izbiro naslednika
04. 08. 1999 18.40
Dosedanji generalni sekretar zveze NATO Javier Solana je izrekel zadovoljstvo ob današnjem uradnem imenovanju britanskega obrambnega ministra Georgea Roberstona na vodilni položaj zavezništva.
Zveza NATO in Rusija razjasnili zadnja sporna vprašanja
03. 08. 1999 21.59
Zveza NATO in Rusija sta danes po poročanju ruske strani v Moskvi razjasnili zadnja sporna vprašanja o sodelovanju ruskih vojakov v mednarodnih mirovnih enotah na Kosovu KFOR. Kot je pojasnil vodja oddelka za mednarodno vojaško sodelovanje v ruskem obrambnem ministrstvu, general Leonid Ivašov, sta strani določili območja delovanja in odpravili težave pri sodelovanju ruskega kontingenta z enotami KFOR, ki jih vodi zveza NATO, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax.
Zaradi domnevnega izbruha kolere zaprta meja
03. 08. 1999 12.21
Ruska regija ob meji s Kitajsko je zaradi poročil o domnevnem izbruhu kolere onstran meje danes uvedla petdnevno prepoved vstopa za kitajske državljane. Odločitev so sprejeli potem, ko sta za kolero zbolela voznika, ki sta se vrnila iz Kitajske v rusko regijo.
Inguški parlament legaliziral mnogoženstvo
03. 08. 1999 11.39
Parlament ruske republike Ingušetije je, kot je danes sporočilo predsedstvo republike, sprejel sporni zakon o legalizaciji mnogoženstva. Že pred dvema tednoma je odlok o uzakonitvi mnogoženstva podpisal inguški predsednik Ruslan Aušev. Ker pa takšen zakon ni v skladu z rusko ustavo, je inguško sodišče Auševu naložilo, da do 2. avgusta odlok razveljavi, kar je tudi storil. Ruske zvezne oblasti se na odločitev inguškega parlamenta še niso odzvale.
Moskva se odreka dvomljivim prijateljem
03. 08. 1999 10.01
Ruski gospodarski časnik Kommersant se posveča obisku črnogorskega predsednika Mila Djukanoviča v Moskvi. Pri tem ugotavlja, da se je Moskva začela odpovedovati dvomljivim starim prijateljem.
Jelcin odstavlja
02. 08. 1999 20.02
Ruski predsednik Boris Jelcin je nocoj odstavil enega od namestnikov zunanjega ministra Jurija Prošina in direktorja državnega koncerna za izvoz orožja Rozvoruženije Grigorija Raporta.
Djukanović v Moskvi
02. 08. 1999 19.54
Danes sta se v Moskvi sestala ruski premier Sergej Stepašin in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Djukanović je na srečanju izrazil pričakovanja po večji ruski podpori pri osamosvojanju Črne gore od ZRJ. Stepašin in Djukanović sta se pogovarjala tudi o aktualnih mednarodnih vprašanjih, ki so povezana s krepitvijo varnosti in stabilnosti v jugovzhodni Evropi.
Jelcin in Barak o bližnjevzhodnem mirovnem procesu
02. 08. 1999 11.00
Ruski predsednik Boris Jelcin in izraelski premier Ehud Barak sta v Kremlju danes razpravljala o nadaljevanju bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Na prošnjo Baraka sta govorila tudi o domnevni vojaški pomoči Rusije Iranu, je za tiskovno agencijo Interfax povedal Jelcinov zunanjepolitični svetovalec Sergej Prihodko. Izrael Rusiji očita, da pomaga Iranu pri razvoju raketne tehnologije in jedrskega orožja. Te očitke je Rusija stalno zavračala.
V Rusiji našli množično grobišče
02. 08. 1999 10.31
V provinci Magadan v Rusiji so odkrili množično grobišče vojnih ujetnikov iz Stalinovih koncentracijskih taborišč. Voda nedavnih poplav v regiji je odplaknila večji kos zemlje, kjer so bila zasuta trupla ujetnikov. Lokalni prebivalci so tako odkrili trupla 35 ljudi in takoj poklicali Zvezno varnostno službo. Lobanje preluknjane z izstrelki iz pušk so dokazali, da je šlo za nasilno pobijanje vojnih ujetnikov v času Stalinovega režima.
Nizek mesečni dohodek Rusov
02. 08. 1999 08.49
Povprečni mesečni dohodek 44 odstotkov Rusov v prvi polovici tega leta ni presegel več kot 1000 rubljev, kar je približno 41 dolarjev, je, sklicujoč se na podatke državnega urada za statistiko, poročala ruska tiskovna agencija Interfax. V enakem obdobju lani je manj kot 1000 rubljev prejemalo 71 odstotkov prebivalstva, vendar je takrat omenjena vsota ustrezala protivrednosti 166 dolarjev. Po izbruhu finančne krize avgusta lani je vrednost rublja padla za več kot 70 odstotkov.
Sporazum o prerazporeditvi ruskega dolga
01. 08. 1999 20.43
Pariški klub in Rusija sta danes v Parizu dosegla dogovor o prerazporeditvi dolga, ki ga je Rusija podedovala od nekdanje Sovjetske zveze, je po poročanju ruske agenciej Itar-Tass dejal ruski finančni minister Mihail Kasjanov. Kasjanov je izrazil zadovoljstvo nad izidom pogajanj, saj naj bi Rusija v naslednjih dveh letih namesto predvidenih osmih milijard dolarjev Pariškemu klubu vrnila le 600 milijonov dolarjev. Po navedbah ruskega ministra pa naj bi se pogajanja o vračilu celotnega ruskega zunanjega dolga s skupino G-8 pričela jeseni leta 2000.
Rusija dobila prvi obrok posojila IMF
01. 08. 1999 17.12
Mednarodni denarni sklad (IMF) je danes Rusiji nakazal prvega od sedmih obrokov novega posojila IMF, je poročala tiskovna agencija Interfax.
Umrl namestnik ruskega zunanjega ministra Posuvaljuk
01. 08. 1999 11.38
V 59. letu starosti je ponoči umrl namestnik ruskega zunanjega ministra in posebni odposlanec za Bližnji vzhod Viktor Posuvaljuk. Ruska tiskovna agencija Interfax, ki je sporočila novico, podrobnosti ni navedla.
Ruska centralna banka prikrila transakcije
01. 08. 1999 09.01
Revizorji Price Waterhouse Coopers so ugotovili, da je Ruska centralna banka v računovodskih knjigah prikrila svoje transakcije z nekim off-shore podjetjem ter s tem tudi dobiček, ki ga je ustvarila na trgu obveznic. To se je izvedelo le nekaj dni potem, ko je Mednarodni denarni sklad (MDS) Rusiji odobril novo posojilo v višini 4,5 milijarde dolarjev. Revizorji omenjene hiše, najel jih je prav MDS, ki je želel izvedeti podrobnosti o povezavi centralne banke s podjetjem FIMACO, so ugotovili, da je ruska osrednja banka v obdobju od leta 1993 do leta 1997 temu off-shore podjetju s sedežem na britanskem Channel Islands skrivoma nakazala milijarde dolarjev svojih deviznih rezerv. Revizorji so tudi ugotovili, da je centralna banka ustvarjala dobičke s trgovanjem s posojili MDS.