MOSKVA
V Moskvi odprli dokumentacijski center zveze NATO
12. 02. 1998 17.28
V Moskvi so danes odprli dokumentacijski center zveze NATO o vprašanjih evropske varnosti. Center je bil ustanovljen v skladu s Temeljno listino med Rusijo in zvezo NATO, ki so jo maja lani podpisali ruski predsednik Boris Jelcin in voditelji 17 članic zveze NATO. Odločitev o ustanovitvi centra pa je bila sprejeta decembra na redni seji Stalnega skupnega odbora Rusije in zveze NATO.
Cohen v Rusiji
12. 02. 1998 15.32
Ameriški obrambni minister William Cohen, ki se bo danes v Moskvi sestal z ruskim vodstvom, je izjavil, da ne želi, da bi bila v ospredju pogovorov iraška kriza.
ZDA bodo počakale na zadostno podporo; Sadam Husein ne bo napadel Izraela
10. 02. 1998 19.27
Ameriški predsednik Bill Clinton je danes vnovič pozval iraškega predsednika Sadama Huseina, naj poišče mirno rešitev krize z Združenimi narodi in naj ne ovira njihovih inšpektorjev. Izbira je zdaj v rokah Sadama Huseina, je med slovesnostjo v Beli hiši, namenjeno gospodarstvu, izjavil ameriški predsednik, ki pa je v isti sapi ponovil, da morajo biti pripravljeni tudi na drugo možnost. Sadam Husein pa je na pritisk Moskve obljubil, da ne bo napadel Izraela. Kot je izjavil, tega ni sposoben in ne namerava storiti. Njegovo obljubo je Moskva v nedeljo posredovala izraelskim oblastem, je danes sporočil neimenovani zahodni diplomat v Amanu.
Moskva vnovič opozarja pred napadom na Irak
10. 02. 1998 17.38
Rusko zunanje ministrstvo je Washington danes opozorilo na morebitne posledice letalskih napadov na Irak, če bi zadeli skladišča orožja za množično uničevanje. Tiskovni predstavnik Genadij Tarasov je obenem ponovil, da Rusija kategorično zavrača uporabo sile proti Iraku.*** Iz vojaškega oporišča Incirlik na jugu Turčije pa medtem poročajo o povečani aktivnosti. Tam so nameščena ameriška in britanska letala v okviru misije za nadzor prepovedi letalskih poletov nad Irakom, ki je v veljavi od leta 1991. Iz oporišča je poletelo večje število bojnih letal, eno izvidniško letalo in letala za motenje radarskih sistemov. Južnoafriška republika pa je ZDA pozvala, naj pri reševanju iraške krize dajo prednost razumu in uporabi diplomacije. Kot je opozorilo južnoafriško zunanje ministrstvo, bodo v primeru bombnega napada žrtve civilisti in ne Sadam Husein.
Jelcin: Papež je povabljen v Moskvo
08. 02. 1998 12.05
Ruski predsednik Boris Jelcin je v pogovoru za italijanski časnik Corriere della Sera danes potrdil, da so papeža Janeza Pavla II. uradno povabili, naj obišče Moskvo.
Ruski ne širitvi NATA na Baltik
08. 02. 1998 09.56
Ruski predsednik Boris Jelcin je poudaril, da je morebiten pristop baltskih držav v zvezo NATO za Moskvo nesprejemljiv. Dan pred obiskom v Italiji je Jelcin v pogovoru za italijanski časnik Corriere della Sera dejal: Še enkrat poudarjam, da je tak scenarij za Rusijo bil nesprejemljiv in tak tudi ostaja. Ruski predsednik je še menil, da je krepitev varnosti in stabilnosti v Evropi zdaj pomembnejša od razprave o nadaljevanju širitve zveze NATO.
Duma sprejela povabilo v Bagdad
06. 02. 1998 11.41
Duma, spodnji dom ruskega parlamenta, je danes sprejela povabilo iraškega parlamenta, naj njena delegacija obišče Bagdad in tamkajšnje predsedniške palače. Predsednik dume Genadij Seleznjov je sporočil, da naj bi delegacija v Bagdad odpotovala v nedeljo z letalom s človekoljubnim tovorom. V delegaciji pod vodstvom podpredsednika dume Mihaila Gucerjeva bosta po dva predstavnika parlamentarnih skupin. V krizi z Irakom duma, v kateri ima večino komunistična in nacionalistična opozicija, v celoti podpira stališče ruskega vodstva, ki nasprotuje kakršnikoli vojaški akciji zoper Irak.
Jelcin zagotovil boljše pogoje za tuje vlagatelje
06. 02. 1998 08.55
Ruski predsednik Boris Jelcin je izboljšal pogoje za naložbe tujcev v Rusiji. Podjetja, katerih naložbe presegajo 250 milijonov ameriških dolarjev, bodo lahko v bodoče na ruskem ozemlju vzpostavila območja v obliki prostocarinskih con. Odlok, ki ga je podpisal ruski predsednik, pa med pogoji navaja, da morajo investitorji v petih letih povečati delež ruskih sestavnih delov v svoji proizvodnji na najmanj 50 odstotkov. Ruska vlada pričakuje, da bo odlok tujce spodbudil k naložbam v Rusiji, je še poročala tiskovna agencija Interfax.
Dufourcq o premiku k diplomtski rešitvi iraške krize
05. 02. 1998 17.38
Odposlanec francoskega predsednika Bertrand Dufourcq je ob koncu dvodnevnega obiska v Bagdadu dejal, da so pogovori z visokimi iraškimi predstavniki prinesli določen napredek v diplomatskemu reševanju krize med Irakom in Združenimi narodi. Dufourcqa sta sprejela iraški voditelj Sadam Husein ter podpredsednik vlade Tarek Aziz. Husein je danes sprejel tudi turškega zunanjega ministra Ismaila Cema, ki se mudi na krajšem obisku v Bagdadu, da bi pripomogel k rešitvi krize. Cem je iraškemu predsedniku prenesel sporočilo turškega voditelja Sulejmana Demirela, v katerem slednji poziva Irak k spoštovanju resolucij ZN.
Vse več kraj ruskega državnega zlata in dragih kamnov
05. 02. 1998 08.38
Kraja zlata v ruskih državnih podjetjih zlata dobiva "velikanske razsežnosti" razsipanja državnega premoženja, je v Moskvi opozoril vodja oddelka za boj proti kriminalu v notranjem ministrstvu Viktor Žirov. Medtem ko je v letih od 1988 do 1992 policija zasegla kakih 370 kilogramov ukradenega državnega zlata, ga je v zadnjih štirih letih (1993-1997) prestregla dve toni. Kriv naj bi bil vse slabši nadzor države, meni Žirov.
Blair podpira ruske napore za rešitev iraške krize
04. 02. 1998 17.07
Britanski premier Tony Blair je v današnjem telefonskem pogovoru z ruskim predsednikom Borisom Jelcinom izrazil podporo prizadevanjem Rusije za rešitev iraške krize. Ruski voditelj je telefoniral tudi francoskemu predsedniku Jacquesu Chiracu ter med pogovorom dejal, da je bil po njegovem mnenju zabeležen določen napredek v stališču Iraka glede diplomatske rešitve spora.
Jelcin: Clinton lahko izzove tretjo svetovno vojno
04. 02. 1998 12.18
Ruski predsednik Boris Jelcin je danes opozoril, da bi ameriški predsednik Bill Clinton z akcijami zoper Irak lahko izzval svetovno vojno, poroča agencija Interfax.
Moskva in Pariz v tesni navezi v krizi z Irakom
03. 02. 1998 17.52
Vodji francoske in ruske diplomacije, Hubert Vedrine in Jevgenij Primakov, sta se v današnjem telefonskem pogovoru dogovorila za tesno sodelovanje Moskve in Pariza v krizi z Irakom. Moskva je tudi opozorila, da sedanje resolucije Združenih narodov ZDA ne dovoljujejo uporabe sile zoper Irak. Izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je pozval rojake, naj ostanejo mirni, češ da je možnost iraškega napada na Izrael v resnici "neznatna".
Po zagotovilih Moskve naj bi bil Sadam pripravljen sprejeti vodjo misije ZN
02. 02. 1998 16.40
Po podatkih Kremlja je Irak pripravljen prepustiti osem predsedniških palač nadzoru misije Združenih narodov za razorožitev, poleg tega pa naj bi iraški predsednik Sadam Husein izrazil pripravljenost sprejeti vodjo misije ZN Richarda Butlerja. To je danes sporočila ruska tiskovna agencija Itar-Tass, ki se je sklicevala na tiskovnega predstavnika Kremlja Sergeja Jastržembskega. Poleg tega je Jastržembski znova odločno posvaril pred vojaško akcijo v Iraku, saj bi ta "imela nepredvidljive posledice za Bližnji vzhod in bi terjala številne žrtve med civilisti".
Jelcin ne bo ponovno kandidiral za predsednika
30. 01. 1998 12.59
Ruski predsednik Boris Jelcin leta 2000 ne namerava ponovno kandidirati za ta visoki državni položaj.
Opli kmalu tudi iz Rusije
29. 01. 1998 08.36
Adam Opel, nemško podjetje ameriške družbe General motors in največja ruska avtomobilska družba Avtovaz načrtujejo ustanovitev skupne družbe za proizvodnjo avtomobilov znamke opel v Rusiji, poroča Interfaks. V novi družbi, ki naj bi nastala v prvi polovici letošnjega leta, naj bi oba družabnika imela enak delež, sestavljali pa naj bi od 30.000 do 50.000 modelov vozila astra letno.
Letališče v Bologni premajhno za Jelcinovo letalo
28. 01. 1998 09.16
Ruski predsednik Boris Jelcin, ki naj bi se od 9. do 11. februarja mudil na obisku v Italiji, mogoče ne bo obiskal Bologne, saj naj bi bilo letališče v tem severnoitalijanskem mestu premajhno, da bi na njem lahko pristalo letalo ruskega voditelja. "Obstajajo določene težave pri organizaciji predsednikovega obiska v Bologni, saj pristajalne steze na tamkajšnjem letališču niso dovolj dolge za pristanek predsednikovega letala," je pojasnil Jelcinov tiskovni predstavnik Sergej Jastržembski. Dodal je, da bi se utegnil zaradi tega program predsednikovega obiska v Italiji spremeniti, vendar bo časovno ostal nespremenjen. Jelcina bo ob tej priložnosti v Vatikanu sprejel tudi papež.
Srečanje Gligorova in Jelcina
27. 01. 1998 11.10
Ruski predsednik Boris Jelcin se je danes v Kremlju srečal z makedonskim kolegom Kirom Gligorovom.
Stavka ruskih rudarjev: že sedem mesecev brez plač
27. 01. 1998 09.36
Približno 2.500 rudarjev na ruskem območju Primorje je v protest proti izostalim plačam danes blokiralo tire transsibirske železnice. Protestni akciji v bližini mesta Partizansk in Vladivostok so se po poročanju agencije Itar-Tass pridružili tudi učitelji ter zaposleni v tovarni Zvezda. Rudarji v Primorju, ki že sedem mesecev niso prejeli plač, so od vlade zahtevali tudi, naj pripravi program za rešitev rudnikov, ki jim grozi zaprtje.
Žirinovski: Bill mi je bil vedno všeč
27. 01. 1998 08.26
Ameriški predsednik Bill Clinton, ki se je znašel v vrtincu seksualnih škandalov, se lahko, če ostane brez službe, veseli izmenjave izkušenj z ruskim ultranacionalistom Vladimirjem Žirinovskim. "Če bo Bill obsojen, bo imel več časa in ga bom pogosteje videval. Igrala bova golf, tudi jaz imam rad pse, tako kot Bill, lahko si bova pripovedovala zgodbice o najinih seksualnih izkušnjah. Bill ne bo sam," je zatrdil Žirinovski. Žirinovski, ki je nekoč izjavil, da je pripravljen na skupinski seks z ruskimi volilci, je doslej vedno svaril pred zlom, ki ga širijo ZDA. V petek je bil malce bolj prizanesljiv. "Bill mi je bil vedno všeč. Čutil sem, da je bil v mladih letih enak kot jaz," je dejal 51-letni Clintonov vrstnik Žirinovski.
Kiro Gligorov na uradnem obisku v Moskvi
26. 01. 1998 09.44
Na tridnevni uradni obisk v Moskvo bo danes prispel makedonski predsednik Kiro Gligorov. Z ruskim predsednikom Borisom Jelcinom naj bi podpisala deklaracijo o prijateljskih odnosih med Rusijo in Makedonijo. Gligorov se bo pogovarjal tudi s predsednikom ruske vlade Viktorjem Černomirdinom.
Glavni vzrok smrti v ruski vojski je samomor
25. 01. 1998 11.23
V minulem letu si je v Rusiji vzelo življenje 482 vpoklicanih vojakov, zaradi česar samomor ostaja glavni vzrok smrtnosti v vrstah ruske vojske. V poročilu glavnega vojaškega tožilca niso navedeni razlogi za samomore, ki so trikrat bolj pogost vzrok za smrt kot npr. nesreče med urjenjem in strelskimi vajami. Tožilec opozarja na "mučenje" novincev, ki je v ruski vojski še posebej okrutno. Število samomorov v zadnjih mesecih namreč praviloma naraste ravno po sprejemu novincev. Po uradnih podatkih vojaškega sodišča pa je le sedem odstotkov smrtnih primerov v vojski posledica preizkušenj, ki jih morajo prestati novinci. Tudi preiskave teh primerov so le redke.
Kdo sabotira predsedniški odlok o rednem izplačevanju plač?
23. 01. 1998 10.17
Po ostri kritiki vlade zaradi večmesečnih zastojev pri izplačevanju plač se je ruski predsednik Boris Jelcin v danes objavljenem radijskem nagovoru lotil še guvernerjev in upravnikov regij ter jim zabičal, da ne smejo zadrževati sredstev za plače in jih uporabljati v druge namene. Vlada je dala Jelcinu teden dni časa, da ugotovi, kdo sabotira predsedniški odlok o rednem izplačevanju plač. Če bo našel krivce, jih bo poklical na odgovornost.
Srečanje Jelcina in Lukašenka
22. 01. 1998 16.16
V Moskvi sta se danes sestala predsednika Rusije in Belorusije, Boris Jelcin in Aleksander Lukašenko. Govorila sta o nadaljnjem poglabljanju sodelovanja med državama, ki sta leta 1996 sklenili politično zvezo.
Mladi ruski komunisti bi klonirali Lenina
22. 01. 1998 12.32
Mladi ruski komunisti so predlagali, da bi Ruse, nadarjene kot je bil Lenin, klonirali in tako državo "rešili iz krize". Na žalost pa ne moremo narediti novega Lenina, saj v Rusiji ni mogoče oživiti tistih razmer, ki so izoblikovale voditelja boljševikov, je izjavila poslanka frakcije komunistov v dumi Darja Mitina. Mladi komunisti tudi ne soglašajo z voditeljem ruske komunistične partije Genadijem Zjuganovom, ki je pred kratkim obsodil kloniranje.
Polovica Rusov se, kljub oživitvi religij, še vedno razglaša za ateiste
21. 01. 1998 09.13
Kljub oživitvi religije v postsovjetki Rusiji se več kot polovica Rusov še vedno razglaša za ateiste. V raziskav Ruskega centra za javnomnenjske raziskave se je 46 odstotkov vprašanih izreklo za neverujoče, 45 odstotkov je pravoslavcev, dva odstotka anketirancev pa sta islamske veroizpovedi. Približno 31 odstotkov vprašanih je izjavilo, da so vedno verjeli v boga, 13 odstotkov jih je vanj začelo verjeti po padcu komunizma, 26 odstotkov anketirancev pa ni nikdar verjelo v boga. Vsekakor pa je zanimivo, da je bilo kar 96 odstotkov vprašanih krščenih.
EBRD podprla projekt GAZ-Fiat
20. 01. 1998 08.21
Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) je načeloma odobrila naložbo v višini 240 milijonov dolarjev. Sredstva so namenjena projektu proizvodnje avtomobilov, ki sta ga skupaj zasnovala italijanski Fiat in drugi največji proizvajalec avtomobilov v Rusiji, GAZ.
Konec dvotedenskega počitka za Jelcina
16. 01. 1998 10.09
Ruski predsednik Boris Jelcin bo jutri zaključil dvotedenski počitek, ki ga je preživel v počivališču Valdaj, v ponedeljek pa naj bi se vrnil v Kremelj, kjer bo v ponedeljek govoril o vojaških reformah.
Rusija bo posredovala v novonastali iraški krizi
13. 01. 1998 18.22
Rusija namerava posredovati tudi v najnovejšem sporu v zvezi z nadzorom razoroževanja Iraka. Moskva vodi pogajanja z Bagdadom in člani Varnostnega sveta z namenom, da bi omilila trenutno krizo, je povedal predstavnik ruskega zunanjega ministrstva Valerij Nesteruškin. Pomembno je, da se prepreči nov "kratek stik" v odnosih Bagdada do ZN, pa tudi vrnitev v položaj, kakršen je nastal lani novembra, je Nesteruškinove besede povzela ruska agencija Interfax.
Visok zaslužek ruskih železnic
12. 01. 1998 09.06
Ruske železnice so kljub izgubam v prvi četrtini minulega leta lani zaslužile 10 milijard rubljev, je na srečanju vladne komisije za ekonomsko reformo v soboto v Moskvi povedal minister za železnice Nikolaj Aksenenko. Dodal je še, da je njegovo ministrstvo pokojninskemu skladu nakazalo preko 9 milijard rubljev, vključno s 3 milijardami rubljev za odplačilo dolga. Ministrstvo namerava ostanek dolga železnice odplačati v letu 1998.