Madeleine
Plavšićevo rešilo priznanje
18. 12. 2002 00.00
Haaški tožilci so za nekdanjo predsednico Republike srbske, Biljano Plavšić, zahtevali le od 15 do 25 let zaporne kazni. Glavna tožilka Carla Del Ponte je izjavila, da bi za Plavšićevo, če krivde ne bi priznala, zahtevala dosmrtno ječo.
Albrightova in Bildt na procesu proti Plavšićevi
17. 12. 2002 00.00
Drugi dan zadnjega zaslišanja nekdanje predsednice Republike srbske Biljane Plavšić sta pred haaškim sodiščem za vojne zločine nastopila nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright in nekdanji visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Carl Bildt. Albrightova je nastopila na strani tožilstva, Bildt pa kot priča obrambe.
Plavšićeva obtožuje Miloševića
16. 12. 2002 00.00
Nekdanja predsednica Republike srbske Biljana Plavšić, ki je začela tridnevno zaslišanje pred haaškim sodiščem, je v dokumentu, ki so ga objavili v Haagu, navedla hude obtožbe na račun nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića.
Pogovori ZDA in Severne Koreje
03. 10. 2002 00.00
V Pjongjang, prestolnico države "osi zla", kot jo je označila Busheva administracija, je na delovni obisk prispela delegacija ZDA. Gre za srečanje na najvišji ravni v obdobju zadnjih dveh let.
Ameriška letala bombardirala sever Iraka
23. 08. 2002 00.00
Ameriška vojaška letala so danes bombardirala radarske sisteme za vodenje raket na severu Iraka, potem ko je bila na njih izstreljena raketa. Mnenjske raziskave v ZDA pa kažejo, da je podpora ameriške javnosti napotitvi njihovih sil v Irak padla.
Kraljevska etapa Boogerdu
24. 07. 2002 00.00
Nizozemec Michael Boogerd (Rabobank) je zmagovalec 16. etape letošnje dirke po Franciji od Les Deux Alpes do La Plagna. Za kraljevsko 179,5-kilometrsko etapo je 30-letnik potreboval pet ur, 48 minut in 29 sekund.
Milošević končal uvodni zagovor
18. 02. 2002 00.00
Nekdanji predsednik ZRJ Slobodan Milošević je zaključil svoj uvodni zagovor pred haaškim mednarodnim sodiščem za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji. Po koncu njegovega zagovora pa je kot priča tožilstva nastopil nekdanji voditelj kosovskih komunistov Mahmut Bakalli.
Bush in Abdulah o boju proti terorizmu
01. 02. 2002 00.00
Jordanski kralj Abdulah II. je na srečanju z ameriškim predsednikom Georgeom Bushem v Beli hiši pohvalil ameriško kampanjo za boj proti terorizmu. Voditelja sta spregovorila tudi o razmerah na Bližnjem vzhodu.
Odzivi na Miloševićevo izročitev
29. 06. 2001 00.00
Soproga nekdanjega jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, Mira Marković, je v izjavi za črnogorski dnevnik Dan dejala, da je zgrožena zaradi izročitve soproga haaškemu mednarodnemu sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. "Vseeno sem bila prepričana, da pravna država obstaja in da se spoštuje ustavo ZRJ in republike Srbije. Vsakdo pa ve, da ti dokumenti prepovedujejo izročitev naših državljanov v tujino," je še dodala Markovićeva.
Slovenija v Nato v drugem krogu
31. 03. 2001 00.00
Slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel je ameriškim novinarjem in tujim dopisnikom v washingtonskem nacionalnem tiskovnem klubu (National Press Club) predstavil potek svojega obiska prestolnice ZDA in opisal prizadevanja za slovensko pridruževanje evro-atlantskim povezavam. Rupel je izrazil pričakovanje, da bo Slovenija do leta 2004 tako članica EU kot zveze NATO, prav tako pa je prepričan, da bo Slovenija zanesljivo med povabljenimi kandidatkami, če bodo na vrhu NATO v Pragi leta 2002 sprejeli odločitev o nadaljnji širitvi zveze.
Umetnice razstavljajo v Škucu
16. 03. 2001 00.00
V Galeriji Škuc so odprli skupinsko razstavo "somewhereovertherainbow", na kateri se predstavlja dvanajst avtoric. Umetniški vodja galerije Neon v Bologni in kustos razstave Gino Gianuzzi je prepričan, da je ločevanje na žensko in moško umetnost represivno dejanje, vseeno pa v praksi spoznava, da večina umetnic na bolj sproščen in naraven način uporablja tehnološka orodja, ki so bila tradicionalno domena moških. Razstava, ki se navezuje na esej Čarovnik iz Oza Salmana Rushdija, bo odprta do 22. aprila.
"Intelektualna lastnina je tatvina"
11. 02. 2001 00.00
Računalniški hekerji, ki so ukradli zaupne podatke o udeležencih Svetovnega gospodarskega foruma (WEF) pred dvema tednoma v švicarskem Davosu, želijo spodkopati vpliv oblasti, so povedali. Za hekerje, ki so se poimenovali Virtual Monkeywrench, je bila objava teh podatkov dobra sabotaža, s katero so napadli oblast in vznemirili njeno dobro podmazano delovanje. Hekerji so v intervjuju dejali, da nasprotujejo zasebni lastnini. V njihovih očeh je intelektualna lastnina nelegitimna, saj služi interesom oblasti. Internet pa omogoča, da so informacije dostopne vsemu svetu, so izjavili.
195144ukanović na obisku v ZDA
05. 02. 2001 00.00
Načrte črnogorskega predsednika Mila 195144ukanovića o neodvisnosti Črne gore so predstavniki administracije novega ameriškega predsednika Georgea Busha sprejeli zelo zadržano, saj si Washington ne želi zaostrovati odnosov z novimi oblastmi v Beogradu. 195144ukanović, ki je prišel v ZDA iskat podporo za svoje načrte o neodvisnosti, je v Washingtonu priznal, da ameriški predstavniki še zdaleč niso z navdušenjem sprejeli njegovih stališč. Pojasnil je, da je bil prvi odziv State Departmenta nekoliko bolj zadržan od odzivov v krogih ameriških parlamentarcev in med predstavniki nevladnih organizacij, s katerimi je imel pogovore med večdnevnim obiskom v ZDA.
ZDA ostajajo na Balkanu
03. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekrertar Colin Powell si je v minulih dneh prizadeval razgnati strahove o umiku ZDA z Balkana in na pogovore sprejel več predstavnikov držav z območja, obenem pa zavrnil pogovor s predsednikom Črne gore Milom Djukanovićem. Tiskovni predstavnik State Departmenta Richard Boucher je uradno pojasnil, da se Powell in Djukanović nista sestala zaradi "težav z urnikom", ter zato, ker se ZDA ne želijo vmešavati v volilni proces v Črni gori, kjer bodo aprila pripravili parlamentarne volitve, po katerih se bodo njeni prebivalci odločali tudi o razpisu referenduma o neodvisnosti.
Hitrega umika z Balkana ne bo
02. 02. 2001 00.00
Ameriški državni sekretar Colin Powell je romunskemu zunanjemu ministru Mircei Geoanu in makedonskemu predsedniku Borisu Trajkovskemu med včerajšnjimi pogovori v Washingtonu zagotovil , da so strahovi o nenadnem umiku ameriških sil z Balkana neupravičeni.
Madeleine Albright in ovca Dolly
22. 01. 2001 00.00
Nekdanja ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je priznala, da se bo morala po več letih, ko je imela na voljo šoferja in telefonistko, ponovno privaditi na stvarno življenje. "Začelo se bo novo življenje, ponovno se bom morala naučiti šofirati, pripraviti telefonske pogovore in si organizirati urnik". Albrightova se je ob odhodu iz Bele hiše spomnila najzanimivejših trenutkov štiriletnega obdobja načelovanja ameriški zunanji politiki, med katerimi je izpostavila petje šaljive pesmice z ruskim kolegom Jevgenijem Primakovom na vrhu Združenja držav jugovzhodne Azije. Albrightova se bo med drugim opravljanja funkcije državne sekretarke lahko spomnila tudi potem, da jo je neka revija uvrstila na seznam 25 najbolj "presenetljivih" bitij na planetu. Na seznam so sicer uvrstili tudi klonirano ovco Dolly. Med resnejše dogodke je Albrightova uvrstila srečanje z mladimi Izraelci in Palestinci, ki so izrazili željo, "da bi skupaj rasli v večjem dostojanstvu", izrazila pa je zadovoljstvo nad beograjskimi protesti proti njenemu "zapriseženemu sovražniku", nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. 63-letna Albrightova, katere družina je po drugi svetovni vojni emigrirala v ZDA, namerava napisati knjigo, nedavno pa so jo izvolili na čelo Nacionalnega demokratičnega inštituta, sklada, ki je blizu ameriški Demokratski stranki.
Bush bo moral pomiriti zaveznike
13. 01. 2001 00.00
Administracija novega ameriškega predsednika Georgea W. Busha bo morala pomiriti svoje zaveznike glede Severne Koreje, protiraketnega ščita in sodelovanja ameriških vojakov na Balkanu, je ocenila ameriška državna sekretarka v odhodu Madeleine Albright. Potreba po pomiritvi zaveznikov je toliko večja, ker ob prihodu Billa Clintona v Belo hišo leta 1993 to ni bilo potrebno, je v pogovoru za časnik International Herald Tribune povedala Albrightova.
V Izraelu dosegli dogovor o varnosti
11. 01. 2001 00.00
Izrael je pristal, da bo v skladu z zadnjimi dogovori tudi umaknil svoje enote s področij Gaze in Zahodnega brega. Na tem območju bodo kmalu spet začele delovati mešane patrulje izraelske vojske in palestinske policije. Odločitev o tem so sprejeli predstavniki obeh strani na sinočnjem srečanju v Erezu na meji med Izraelom in palestinskimi ozemlji. Omenjene patrulje, ki so jih leta 1993 ustanovili v skladu s sporazumom iz Osla, so prenehale delovati ob izbruhu palestinske vstaje pred tremi meseci. Izraelska vojska je danes vnovič odprla prehod Rafah med Gazo in Egiptom in cestne povezave na tem območju so povedali predstavniki palestinskih varnostnih služb. Gre za rezultat nočnih pogovorov med predstavniki izraelskih in palestinskih varnostnih služb o varnostnih vprašanjih, ki so potekali na nadzorni točki Erez. Prehod Rafah, ki leži na skrajnem jugu območja Gaze, je izraelska vojska od začetka palestinske vstaje konec septembra lani že večkrat zaprla. Nazadnje so ga zaprli 1. januarja letos, potem ko je bilo v bombnem napadu v Netanji severno od Tel Aviva ranjenih več deset ljudi. V begunskem taborišču Balata, blizu Nablusa na Zhodnem bregu, je okoli dvajset maskiranih palestinskih oborožencev zažigalo fotografije Dennisa Rossa, na katerih je bilo napisano: "Pojdi domov. Ne bo novega sporazuma o beguncih." Ta slogan se tiče palestinske zahteve, da se begunci, ki so od leta 1947 zapustili Izrael, lahko vrnejo na svoje nekdanje domove. Izrael najbolj nasprotuje prav tej "pravici do vrnitve". Vodja desničarske stranke Likud Ariel Šaron je imel včeraj zvečer zborovanje pred prihajajočimi volitvami uza ministrskega predsednika. Javnomnenjske raziskave kažejo, da ima veliko prednost pred Barakom. Obljublja "mir in varnost".
Bodo Miloševiću sodili v ZRJ?
06. 01. 2001 00.00
ZDA so včeraj ocenile, da bi se morala glede kraja sojenja nekdanjemu predsedniku ZRJ Slobodanu Miloševiću dogovoriti jugoslovanska vlada in haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je dejal tiskovni predstavnik State departmenta Richard Boucher. S tem se je odzval na četrtkovo izjavo zunanjega ministra ZRJ Gorana Svilanovića, češ da bi proces proti Miloševiću lahko izvedli v ZRJ ob polnem sodelovanju s haaškim sodiščem. Pogoj za sojenje je, da bi tožilsko stran zastopalo haaško sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije.
Čigav bo Tempeljski grič?
30. 12. 2000 00.00
Izraelski premier v odstopu Ehud Barak je v včeraj dejal, da ne bo podpisal mirovnega sporazuma, ki predvideva palestinsko suverenost nad Tempeljskim gričem . Ta sicer velja za sveti kraj tako za Izraelce kot Palestince.
Zastoj ali napredek na mirovnih pogajanjih
22. 12. 2000 00.00
Pogajanja med Izraelci in Palestinci, ki s posredovanjem ZDA potekajo v izoliranem letalskem oporišču pri Washingtonu, so zašla v krizo, saj sta se po izjavi enega od Palestinskih pogajalcev, sprti strani skoraj zapletli v pretep.
Etiopija in Eritreja sklenili mir
12. 12. 2000 00.00
Etiopija in Eritreja sta v Alžiru sklenili mirovni sporazum in s tem končali dveletno vojno glede meje na Afriškem rogu. Spor, ki je izbruhnil maja 1998, je zahteval na obeh straneh več kot 100 tisoč mrtvih in pognal v beg približno milijon in pol ljudi. Dogovor o miru sta podpisala etiopski premier Meles Zenawi in eritrejski predsednik Isaias Afwerki.
Demonstracije proti novem proračunu v Avstriji
05. 12. 2000 00.00
Številni avstrijski demonstranti, ki se ne strinjajo s spremembami v prihodnjem proračunu, ki jih je najavila desnosredinska vlada na Dunaju, so zgodaj zjutraj v okviru akcije "Checkpoint" na Dunaju in v nekaterih drugih večjih avstrijskih mestih postavili cestne zapore. Jutri naj bi namreč avstrijski parlament sprejel proračun, ki v prihodnjih dveh letih predvideva zmanjšanje proračunskega primanjkljaja, demonstranti pa menijo, da bi spremembe prizadele predvsem šibkejše sloje prebivalstva.
Jutri ministrsko srečanje OVSE
26. 11. 2000 00.00
Jutri se bo na Dunaju začelo dvodnevno osmo ministrsko zasedanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki se ga bo udeležil tudi vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle. Eden od vrhuncev srečanja v palači Hofburg bo potrditev sprejetja ZRJ v organizacijo, ki bo tako postala njena 55. članica, kar je podprla tudi Ljubljana. Predsedovanje organizaciji bo od letošnje predsedujoče Avstrije v prihodnjem letu prevzela Romunija, Slovenija pa bo po pričakovanjih na dunajskem ministrskem srečanju ponovila svojo kandidaturo za predsedovanje OVSE v letu 2005, ki jo je napovedala na lanskem vrhu OVSE v Carigradu.
Napeto po bombnem napadu
23. 11. 2000 00.00
Odgovornost za včerajšnji bombni napad v mestu Hadera severno od Tel Aviva, v katerem sta umrla dva človeka, več kot 50 pa je ranjenih, je danes prevzela doslej neznana palestinska skupina Islamske revolucije za osvoboditev Palestine, oziroma njeno oboroženo krilo Skupina za islamski nacionalni odpor, ki je tudi zagrozila z novimi atentati.
Arafat odhaja v Moskvo
23. 11. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat se bo od petka do nedelje mudil na obisku v Moskvi, kjer se bo sestal z ruskim predsednikom Putinom. Do srečanja naj bi prišlo na Arafatovo pobudo. Palestinci so od Rusije že večkrat zahtevali, naj se aktivno vključi v mirovni proces na Bližnjem vzhodu, saj je Moskva uradno poleg Washingtona pokrovitelj mirovnih pogajanj med Izraelom in Palestinci.
V ZRJ kmalu urad haaškega sodišča
18. 11. 2000 00.00
Po mnenju Clintonove administracije je ZR Jugoslavija storila prvi veliki korak, ki bo omogočil, da bodo lahko sodili nekdanjemu predsedniku Slobodanu Miloševiću. Nova vlada ZRJ naj bi za prihodnji teden odobrila obisk preiskovalcev za vojne zločine ZN. V začetku minulega tedna je predsednik ZRJ Vojislav Koštunica pozdravil napovedano odprtje beograjske pisarne Mednarodnega haaškega sodišča. Jugoslovanski vladni uradniki so že potrdili, da bodo preiskovalcem izdali vize. Preden je Koštunica zmagal na septembrskih volitvah, je namreč zavračal možnost, da bi izročili Miloševića, ki so ga lani obtožili za zločine na Kosovu. ZDA sedaj verjamejo, da novi predsednik pripravlja teren za prav to dejanje. Najnovejše javno mnenje v ZRJ kaže na podporo Koštunici in tudi za izročitev Milosevića.
Arafat zaprosil za posredovanje
10. 11. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je na včerajšnjem srečanju v Washingtonu pozval ameriškega predsednika Billa Clintona, naj se ZDA vključijo v čimprejšnje reševanja spora na Bližnjem vzhodu. Srečanje s Clintonom je Arafat ocenil kot "pozitivno in konstruktivno" in pojasnil, da sta s sogovornikom govorila o vseh vprašanjih, med drugim tudi o možnostih za napotitev "mednarodnih zaščitnih sil" za Palestince.
ZDA odpravile sankcije proti Avstriji
09. 11. 2000 00.00
Združene države Amerike so včeraj odpravile omejitve dvostranskih diplomatskih stikov z Avstrijo, ki so jih sprejele februarja po vstopu svobodnjakov v avstrijsko vlado. Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva je sporočil, da sta se državna sekretarka Madeleine Albright in avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner, ki sta se včeraj srečali v Washingtonu, strinjali, da bi se morali ameriško-avstrijski odnosi normalizirati.
Želja po ameriških profesorjih angleščine
28. 10. 2000 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je povedala, da jo je severnokorejski voditelj Kim Jong Il med njenim nedavnim obiskom v Pjongjangu zaprosil, naj v njegovo državo pošlje nekaj ameriških profesorjev angleškega jezika. Pri tem je izrazil upanje, da bodo ZDA to storile, in dejal, da ne bo nič narobe, če bodo profesorji Američani korejskega porekla.