Mednarodna
Sankcije proti afganistanskim talibanom
20. 12. 2000 00.00
Varnostni svet Združenih narodov je kljub nasprotovanju generalnega sekretarja organizacije Kofija Annana potrdil ameriški in ruski osnutek resolucije s katerim so proti afganistanskim talibanom uvedli embargo na trgovino z orožjem ter razširili obstoječo prepoved potovanja talibanskih voditeljev, če ti ne bodo izročili Savdijca Osamo bin Ladna, ki ga Američani sumijo organizacije nekaterih terorističnih napadov. Resolucija med drugim še zahteva zaprtje vseh talibanskih uradov v tujini, kakor tudi prepoved izvoza snovi, ki se uporabljajo za proizvodnjo heroina, ki je eden glavnih virov dohodkov za talibane. Za resolucijo so glasovali predstavniki 13 držav članic VS, Kitajska in Malezija pa sta se vzdržali, ker menita, da bodo sankcije samo še bolj prizadele nedolžno afganistansko prebivalstvo.
Smuk v Bormiu odpovedan
19. 12. 2000 00.00
Mednarodna smučarska zveza (FIS) je odpovedala moški smuk za svetovni pokal, ki bi moral biti 29. decembra v italijanskem Bormiu. Prireditelji namreč zaradi pretoplega vremena in pomanjkanja snega niso mogli zagotoviti vsaj minimalnih pogojev za izvedbo tekme, največ težav pa imajo s spodnjim delom proge. Odpovedi bodo verjetno najbolj veseli smučarji, ki bodo tako prišli do nekaj dodatnih dni počitka, saj v tem času ne bo nadomestne tekme. Četrtkov veleslalom na tem prizorišču, ki bi sicer moral biti v Kranjski Gori ni v nevarnosti.
Ustanovna seja parlamenta Republike srbske
16. 12. 2000 00.00
Poslanci parlamenta Republike srbske so na današnjem ustanovnem zasedanju v Banja Luki za predsednika parlamenta izvolili Dragana Kalinića, predsednika Srbske demokratske stranke (SDS). Zanj je glasovalo 54 poslancev, 24 jih je bilo proti, dva pa ste glasovanja vzdržala. Pred poslanci je prisegel tudi novi predsednik Republike srbske Mirko Šarović. Za podpredsednika parlamenta sta bila izvoljena Zoran Djerić, poslanec Demokratske stranke in Sulejman Tihić, poslanec Stranke demokratične akcije, za generalnega sekretarja pa je bil imenovan Mirko Stevanović iz Socialistične stranke. Poleg tega so poslanci še potrdili poslanske mandate, imenovali parlamentarna delovna telesa in prisegli. Poslanci strank iz Federacije BiH sicer niso želeli priseči, saj so želeli, da bi ta potekala po zakonih BiH. Sicer so imeli poslanci prvič možnost izbirati med versko in laično prisego. Nesrbski poslanci že v prejšnjih sklicih niso želeli prisegati, saj je prisega temeljila na pravoslavnih verskih simbolih, na svetem pismu in križu.
Kosovo dobilo vrhovno sodišče
14. 12. 2000 00.00
Kosovo je po desetih letih znova dobilo vrhovno sodišče, ki je danes začelo z delom. Vrhovno sodišče Kosova je leta 1990 razrešil tedanji srbski predsednik Slobodan Milošević, ko je Kosovo izgubilo status avtonomne pokrajine. Sodišče v Prištini bo imelo 14 domačih in dva mednarodna sodnika. Trinajst jih je danes imenoval vodja civilne uprave ZN na Kosovu Bernard Kouchner. Predsednik sodišča Rexhep Haxhimusa je ob začetku delovanja sodišča dejal: "Vračamo se tja, kjer smo bili pred desetimi leti, vendar osvobojeni ideološkega in političnega bremena."
Tudi Figo nogometaš leta 2000
13. 12. 2000 00.00
Potem ko je Mednarodna nogometna zveza (FIFA) za najboljšega nogometaša leta 2000 izbrala francoskega reprezentanta Zinedina Zidana, bo drugi kandidat, Portugalec Luis Figo, vendarle prišel do podobne nagrade. Nogometašu madridskega Reala, ki je letos poleti tja prestopil iz Barcelone, naj bi laskavo priznanje podelili v tradicionalnem glasovanju predstavnikov sedme sile, ki ga vsako leto organizira francoski športni časnik "France Football".
Mednarodna konferenca o Kosovu
12. 12. 2000 00.00
Ameriški veleposlanik pri Združenih narodih Richard Holbrooke je danes zahteval sklic mednarodne konference za Kosovo, podobno mirovnim pogajanjem za BiH v Daytonu. Holbrooke je dejal, da bi morale beograjske oblasti in zastopniki kosovskih Albancev podpisati pogodbo o prihodnjem statusu Kosova pod mednarodnim nadzorom, pred takšno mednarodno konferenco pa bi morali na Kosovu organizirati nove volitve.
Pele - nogometaš stoletja
11. 12. 2000 00.00
Nogometaš stoletja je Pele, je sporočila Mednarodna nogometna zveza (FIFA) tik pred začetkom slavnostne podelitve v Rimu. Trikratnega svetovnega prvaka iz Brazilije je izbrala žirija FIFA, v glasovanju prek interneta pa je nagrado za najboljšega v iztekajočem se stoletju dobil argentinski zvezdnik Diego Maradona.
Pogojna kazen Pantanija
11. 12. 2000 00.00
Italijansko sodišče v Forliju je kolesarja Marca Pantanija obsodilo na tri mesece pogojne zaporne kazni zaradi športne prevare, je dejal kolesarjev odvetnik Gaetano Insolera. Tako je proces, ki se je začel sredi oktobra, dobil epilog, pri tem pa je najbolj zanimivo, da je tožilec zahteval Pantanijevo oprostitev, sodnica pa se je vseeno odločila za kazen. Zakaj se je sodnica tako odločila, bo znano v naslednjih dneh, Pantanijev odvetnik pa je že napovedal pritožbo.
Labus o delitvi premoženja
10. 12. 2000 00.00
Podpredsednik jugoslovanske vlade Miroljub Labus je za današnjo Politiko povedal, da bo vlada ZRJ v teh dneh oblikovala komisijo za nasledstvo, nato pa sprejela izhodišča o razdelitvi premoženja nekdanje SFRJ. Vlada ZRJ si želi nadaljevati pogovore o nasledstvu, zato bi rada z novo državno politiko tudi jasno pokazala, da bi rada čimprej nadomestila zaostanek iz minulega obdobja ter da ni več ona tista, ki pogovore zavira.
Odpovedi si sledijo
09. 12. 2000 00.00
Prireditelji svetovnega pokala v nordijski kombinaciji v italijanskem Val di Fiemmeju so bili prisiljeni odpovedati tekmi, ki bi morali biti na sporedu konec prihodnjega tedna. Tekem na prizorišču svetovnega nordijskega prvenstva leta 2003 ne bo možno izpeljati zaradi pomanjkanja snega.
Ozonska luknja naj bi se zmanjšala
09. 12. 2000 00.00
Mednarodna skupina znanstvenikov predvideva, da se bo luknja v ozonskem plašču nad Antarktiko v petdesetih letih zmanjšala in izginila. Na konferenci v Buenos Airesu, na kateri je sodelovalo približno 300 strokovnjakov za podnebje, so ugotovili, da se bo zaradi prepovedi uporabe kemičnih sredstev, ki tanjšajo zaščitno plast Zemlje, ozonski plašč kmalu začel obnavljati.
Razpisana mednarodna tiralica
08. 12. 2000 00.00
Nemška policija se je danes povezala s slovenskim Interpolom in razpisala mednarodno tiralico za Viktorjem Rafoltom.
Sprehod le z delnim uspehom
04. 12. 2000 00.00
V orbiti okoli Zemlje se je davi ob 3.08 po srednjeevropskem času z delnim uspehom končal sedem ur in 33 minut dolg vesoljski sprehod ameriških astronavtov Joea Tannerja in Carlosa Noriege. To je bil prvi od skupno treh sprehodov, kolikor jih iz ameriškega vesoljskega raketoplana Endeavour med enotedenskim obiskom Mednarodne vesoljske postaje (MVP) načrtujejo do četrtka. Med sprehodom sta vesoljca na MVP, točneje na ogrodje Z1 na modulu Unity, pritrdila 14,7 metra dolg svetlobno-napetostni pogonski modul P6 z maso približno 15,8 tone, toda pri odpiranju kot harmonika zloženih velikih kril s ploščami sončnih celic se je zataknilo in namesto dveh so danes razprostrli le eno krilo.
Pohod kot opravičilo aboriginom
03. 12. 2000 00.00
Približno 200.000 ljudi se je danes zbralo na ulicah Melbourna in Pertha v znak protesta, ker je avstralska vlada odklonila javno opravičilo zaradi svojega diskriminatorskega odnosa do staroselcev aboriginov. Udeleženci shoda, ki ga je pripravili cela vrsta politikov, cerkvenih predstavnikov, sindikalnih voditeljev, študentskih predstavnikov in predstavnikov etničnih skupin, so se zavzeli za spravo med aborigini in belimi priseljenci. Ko govorijo o krivicah, ima večina Avstralcev v mislih t.i. ukradeno generacijo. To predstavljajo otroci Aboriginov, ki so jih odvzeli staršem in jih vtaknili v posebne zavode, kjer naj bi se naučili civiliziranega življenja. "Ljudi moramo podučiti, da so Aborigini lastniki tega ozemlja in kot take bi nas morali spoštovati", je dejal eden od udeleženih Aboriginov.
Zlato SFRJ in Miloševićevi dolarji
02. 12. 2000 00.00
Odkar so objavili vest, da so mednarodne ustanove pripravljene sprostiti zlato nekdanje SFRJ v baselski banki, so posamezne države naslednice ponovno hitro načele vprašanje nasledstva, sočasno pa prišle na dan z novimi zahtevami. Tako so pristojni v BiH in Makedoniji nedvoumno povedali, da niso pretirano zadovoljni z merili Mednarodnega denarnega sklada (IMF) za razdelitev premoženja nekdanje SFRJ in da bi jih bilo treba spremeniti. Sprva je kazalo, da je samo Hrvaška nezainteresirana, toda po končanem zagrebškem srečanju na vrhu so pristojni na zunanjem ministrstvu povedali, da se je ta država od nekdaj zavzemala za reševanje vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ "v skladu z mednarodnim pravom ter ob spoštovanju enakosti držav naslednic". Hrvaška stran poleg tega meni, da bi bilo treba čimprej obnoviti pogajanja o nasledstvu pod pokroviteljstvom Sveta za uresničevanje miru (PIC), zlasti zato, ker so rešena nekatera začetna politična vprašanja, kot je odrekanje ZRJ od kontinutete. Guverner Nacionalne banke Mladjan Dinkić pa je izjavil, da so zasledili okoli milijardo ameriških dolarjev, ki je izginila iz Srbije pod vladavino Miloševića. Mednarodna pisarna za nadzor tujih sredstev (International Bureau for Control of Foreign Assets), je našla izginuli denar na Cipru in v drugih državah. Ta organizacija naj bi tudi ponudila pomoč novim pro-demokratičnim oblastem v Jugoslaviji, da povrnejo denar iz tujih bančnih računov. V oktobru je bilo v poročilu nemške obveščevalne službe omenjeno, da so 
Aristide zmagal na volitvah
30. 11. 2000 00.00
Nekdanji haitski predsednik Jean-Bertrand Aristide je po pričakovanjih zmagal na spornih nedeljskih predsedniških volitvah. Začasni končni izidi kažejo, da je kandidat stranke Družina Lavalas prejel 91,9 odstotka glasov. Predsedniške dolžnosti naj bi prevzel 7. februarja. Haitska opozicija zaradi pomanjkanja zagotovil o demokratičnem poteku volitev ni sodelovala s svojimi kandidati in je pozvala prebivalstvo k bojkotu. Poleg Aristida je za predsednika države kandidiralo šest malo znanih kandidatov, od tega so trije tik pred volitvami umaknili svoje kandidature. Mednarodna skupnost na volitve ni poslala opazovalcev, navzoči so bili le štirje opazovalci iz združenja karibskih držav CARICOM. Podatkov o volilni udeležbi še ni.
Robertson o večji vlogi KFOR
30. 11. 2000 00.00
Generalni sekretar zveze NATO George Robertson je danes v Prištini napovedal večjo vlogo mirovnih sil na Kosovu (KFOR) pri preprečevanju spopadov v južni Srbiji. Mirovne sile bodo na administrativni meji Srbije s Kosovom izvajale okrepljen in učinkovitejši nadzor, je izjavil Robertson, predstavil pa je tudi akcijski načrt v šestih točkah.
Izrael vložil protest proti Libanonu
27. 11. 2000 00.00
Včeraj so izraelski vojaki na Zahodnem bregu ubili štiri Palestince, ko so vrnili ogenj. Štirje Palestinci naj bi bili po besedah izraelskega vojaškega predstavnika, oboroženi teroristi, člani Arafatovega Fataha. V drugem nedeljskem napadu so borci Hezbolaha sprožili cestno mino, ki je ubila enega, ranila pa dva izraelska vojaka. Voditelje Hezbolaha šejk Hassan Nasrallah je izjavil, da je boj edini način, da se osvoji okupirana ozemlja. Izraelsko vojsko so napadli tudi na meji z Libanonom, na kar so Izraelci odgovorili z zračnim napadom. Libanonska vlada je odgovorila, da se bo zaradi zračnega napada, v katerem je bila ranjena ena oseba, pritožila pri Združenih narodih. Izrael je danes v Varnostnem svetu ZN vložil protest proti libanonski vladi zaradi napadov Hezbolaha, je izjavil izraelski zunanji minister Šlomo Ben Ami. Ob tem je izrazil upanje, da bo mednarodna skupnost podprla Izrael pri obsodbi libanonske vlade.
Lojze Peterle na OVSE
27. 11. 2000 00.00
Vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle je v današnjem nastopu na dunajskem ministrskem zasedanju OVSE pozdravil vključitev ZRJ v to panevropsko organizacijo in izrazil prepričanje, da lahko le demokracija tej državi prinese dolgoročno stabilnost in blaginjo. Ob tem je poudaril pomen rešitve vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ. Zunanji minister je ponovil tudi kandidaturo Slovenije za predsedovanje OVSE v letu 2005. ZRJ je po Peterletovih besedah z današnjim podpisom temeljnih dokumentov OVSE sprejela načela, vrednote in obveze te organizacije, pri njihovem uresničevanju in utrjevanju demokracije pa ne sme biti sama, ampak ji morata OVSE in mednarodna skupnost pomagati v vseh pogledih. Po Peterletovih besedah je vzpodbudno, da so nove oblasti v Beogradu pripravljene tesno sodelovati z OVSE pri utrjevanju demokracije, kar prinaša nove možnosti za stabilnost in dobrobit celotne Jugovzhodne Evrope. Med temi možnostmi je, kot je poudaril, tudi rešitev vprašanja nasledstva nekdanje SFRJ, ki je zelo pomembna za polno normalizacijo in utrditev odnosov med petimi državami naslednicami.
Izplačilo odškodnin drugo leto
23. 11. 2000 00.00
Od 63 tisoč med vojno izgnanih Slovencev jih je živih samo še okrog 19 tisoč. Datum izplačila odškodnin prisilnim delavcem med drugo svetovno vojno pa se je spet pomaknil na drugo leto. Beseda o tem, kdaj in kako bosta Avstrija in Nemčija končno izplačali odškodnine pa je tekla danes med predstavniki nemške in avstrijske vlade s člani Društva izgnancev. Nemška in avstrijska vlada sta sprejeli različna zakona o izplačilu odškodnin prisilnim delavcem v času tretjega rajha. Avstrija se je, zlasti na mednarodni diplomatski pritisk, odločila vsem žrtvam izplačati enak znesek - po 35.000 avstrijskih šilingov.
Comet pridobil certifikat ISO 14001
21. 11. 2000 00.00
Zreški Comet, eden večjih evropskih izdelovalcev vseh vrst umetnih brusov, je v teh dneh skupaj s hčerinskim podjetjem Ecopack pridobil certifikat o skladnosti svojega poslovanja s standardom ISO 14001. Certifikat bo podjetje prejelo na slovesnosti v prvih januarskih dneh, ko bodo javnosti predstavili tudi nekatere druge pomembne tehnološke dosežke.
Hribarjevi štiri kolajne
19. 11. 2000 00.00
Mladinka Maja Hribar je bila daleč najboljša telovadka na absolutnem pokalu Slovenije, saj je zlati kolajni v mnogoboju dodala še tri v finalnih nastopih, čeprav je zaradi treme napravila precej napak. Dobro je nastopila tudi četrta iz mnogoboja, reprezentantka Janja Markuš, ki si je priborila eno zlato in tri srebrna odličja.
Razstava Petra Hergolda
18. 11. 2000 00.00
V koprski galeriji Loža je v okviru razstavnega projekta Moja in druge zgodbe te dni na ogled razstava Petra Hergolda z naslovom V gospodovem vrtu so koraki tišji. To je že četrta samostojna predstavitev v okviru omenjenega projekta, tudi tokratno razstavo pa spremlja katalog, ki bo v priložnostni mapi na koncu tvoril oblikovno zaključeno celoto. Besedilo za katalog je prispeval umetnostni zgodovinar in kritik Marko Košan, kustos razstave v Loži pa je Majda Božeglav - Japelj.
Okrogla miza o izobraževanju
18. 11. 2000 00.00
Na Bledu se izteka dvodnevna okrogla miza z naslovom Kakovost v visokem izobraževanju, ki sta jo po nedavnem sestanku stalnega odbora za visoko šolstvo in znanost pri evropskem delu organizacije Izobraževalna internacionala pripravila Sindikat vzgoje, izobraževanja in znanosti Slovenije ter že omenjena mednarodna ustanova.
Deset let sindikata železničarjev
18. 11. 2000 00.00
Letos mineva deset let od ustanovitve dveh sindikatov, Svobodnega in neodvisnega sindikata v železniškem prometu ter Samostojnega sindikata vlakospremno postajnega osebja, ki sta leta 1994 ustanovila Sindikat železničarjev Slovenije (SŽS). Ta jubilej bodo danes popoldne proslavili v ljubljanski Festivalni dvorani. SŽS je reprezentativni sindikat za dejavnost železniškega prometa in sopodpisnik kolektivne pogodbe za dejavnost železniškega prometa. Šteje 1957 članov, ki so zaposleni na Slovenskih železnicah (SŽ) v poklicih, kot na primer sprevodnik, vlakovodja, premikač, vlakovni odpravnik, strokovni delavec, skratka zaposleni v skoraj vseh poklicih v tem javnem podjetju, od proizvodnih do vodilnih delavcev. V preteklem desetletnem obdobju so po besedah predsednika SŽS Alberta Pavliča delali predvsem na področju izboljšanja položaja zaposlenih na SŽ. "Sindikat je predvsem s svojim delom in rezultati postal eden vidnejših dejavnikov na Slovenskih železnicah, in sicer tako po številu članstva, reprezentativnosti ter konstruktivnih kot po ustvarjalnih prispevkih ter številnih dosežkih," je poudaril prvi mož SŽS.
Jiang Zemin končal obisk v Kambodži
14. 11. 2000 00.00
Kitajski predsednik Jiang Zemin je danes končal zgodovinski obisk v Kambodži, ki pa je potekal v senci dogodkov iz preteklosti, predvsem iz obdobja 70. let, ko so kitajske oblasti podpirale režim Rdečih Kmerov. Kamboška Demokratska fronta kmerskih študentov in intelektualcev je med Jiangovim obiskom zahtevala uradno opravičilo kitajskih oblasti, pojavljale pa so se tudi zahteve po odškodnini zaradi kitajske podpore režimu Rdečih Kmerov. Uradni Peking je zavrnil opravičilo in celo zagovarjal svojo pomoč Kambodži v 70. in 80. letih, saj naj bi s tem Kitajska pomagala ohraniti neodvisnost Kambodže, ki jo je v tem obdobju priznavala tudi mednarodna skupnost. Jiang je prvi kitajski predsednik v Kambodži po letu 1963. Jiang med dvodnevnim obiskom ni dajal izjav za medije, njegovi predstavniki pa so obisk ocenili za uspešen. Visoki predstavniki obeh držav so se dogovorili za okrepitev sodelovanja. Tako so podpisali sedem sporazumov o sodelovanju na področju trgovine, kmetijstva in boja proti kriminalu.Med letoma 1975 in 1979 je pod režimom Rdečih Kmerov v usmrtitvah ter zaradi lakote, bolezni in suženjskega dela v Kambodži umrlo 1,7 milijona ljudi. Pripadniki gverilskih enot Rdečih Kmerov so se sicer v 80. letih borili tudi proti vietnamskim enotam.
Goati v Ljubljani
14. 11. 2000 00.00
V Ljubljani je te dni na obisku Vlado Goati, znani beograjski politolog in član skupine G-17, ki je vseskozi podpirala demokratično opozicijo v Srbiji. Opozoril je, da bodo za popolno demokratizacijo Srbije pomembne decembrske republiške volitve. Goati je izjavil, da je nekdanji režim Slobodana Miloševića še vedno lahko nevaren, še posebej če izkoristi neenotnost opozicije in potrdil, da znotraj srbske opozicije obstajajo razlike tudi glede pomembnih političnih vprašanj.
Danes o sprejemu ZRJ v OVSE
10. 11. 2000 00.00
Danes se bo na posebni seji sestal stalni odbor Organizacije za varnost in
Nagrada pisateljici Bini Štampe Žmavc
10. 11. 2000 00.00
Slovenska pesnica, pisateljica in dramatičarka Bina Štampe Žmavc je s slikanico Muc Mehkošapek, ki jo je ilustriral Slobodan Junakovič in leta 1998 izdala Epta - založba najlepših slikanic, dobitnica bienalne mednarodne literarne nagrade Janusza Korczaka, so sporočili iz Varšave.
Nagrada Hugo Boss Marjetici Potrč
10. 11. 2000 00.00
Slovenska kiparka Marjetica Potrč, docentka za kiparstvo na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani in ustvarjalka, ki svoje zamisli predvsem o mestu - človekovem okolju predstavlja, razstavlja in uresničuje praktično po vsem svetu, je v New Yorku prejela nagrado za sodobno umetnost, ki jo bienalno podeljuje Guggenheimov muzej. Nagrado, poimenovano Hugo Boss, podeljujejo od leta 1996, dobitnici pa prinaša 50.000 ameriških dolarjev in povabilo na samostojno razstavo v omenjenem muzeju.