Mednarodni denarni sklad
IMF obnovil pogajanja z Argentino
06. 03. 2002 00.00
Delegacija Mednarodnega denarnega sklada je prvič po ukinitvi pomoči Argentini pred tremi meseci z argentinskimi predstavniki začela pogovore o novih kreditih.
IMF bo pomagal Argentini
12. 01. 2002 00.00
Mednarodni denarni sklad (IMF) je pripravljen Argentini, ki se nahaja v hudi gospodarski kriz, zagotoviti nova posojila, če bo vlada v Buenos Airesu predložila dolgoročni sanacijski program, je včeraj dejala namestnica direktorja IMF Anne Krueger.
Argentina z novo vlado
03. 01. 2002 00.00
Pred argentinskim predsednikom Eduardom Duhaldejem je slovesno prisegla nova argentinska vlada. V vladno ekipo je izbral predvsem ljudi iz vrst lastne peronistične stranke, glavni cilj tokratne vlade pa je rešitev finančne krize, ki že več kot tri leta pesti državo.
Začasni predsednik na čelu Argentine
22. 12. 2001 00.00
Guverner argentinske province San Luis Adolfo Rodriguez Saa bo po odstopu predsednika De La Rue najverjetneje postal novi začasni predsednik države. Odločitev mora potrditi še argentinski kongres, ki bo zasedal nocoj.
Razlogi za gospodarsko krizo v Argentini
22. 12. 2001 00.00
O tem, zakaj je Argentina padla tako globoko v krizo in kako se iz nje lahko izvleče, smo se pogovarjali s finančnim strokovnjakom z Ekonomske fakultete v Ljubljani Mojmirjem Mrakom.
V Ottawi srečanje skupine G-20
18. 11. 2001 00.00
Finančni ministri in guvernerji bank držav iz skupine G-20 so se sestali v Ottawi, kjer razpravljajo o obnovitvi gospodarstva po terorističnih napadih v ZDA.
Gospodarska rast ZDA bo nižja
15. 11. 2001 00.00
Mednarodni denarni sklad (IMF) je zaradi negativnih vplivov septembrskih dogodkov občutno znižal oceno gospodarske rasti za ZDA za leto 2002.
Leto dni po padcu Miloševića
05. 10. 2001 00.00
Mineva leto dni od množičnih protestov v ZRJ, ki so privedli do Miloševićevega padca.
IMF nakazal Jugoslaviji 65 milijonov dolarjev
21. 09. 2001 00.00
Mednarodni denarni sklad (IMF) je ZR Jugoslaviji nakazal 65 milijonov dolarjev kot del posojila v višini 259 milijonov dolarjev.
IMF in Svetovna banka odpovedala srečanje
17. 09. 2001 00.00
Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka, ki imata sedež v Washingtonu, sta zaradi torkovih terorističnih napadov za nedoločen čas preložila letno zasedanje.
Zaradi napada preloženo zasedanje
16. 09. 2001 00.00
Zaradi varnostnih razlogov naj bi za nedoločen čas preložili redno letno zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (SB), ki bi moral biti konec meseca v Washingtonu.
Še več posojil za Argentino
09. 09. 2001 00.00
Argentina bo od Mednarodnega denarnega sklada dobila približno 22 milijard dolarjev posojil. Da bi si zagotovila nova posojila, je Argentina obljubila, da bo obseg zadolžitve znižala z uveljavitvijo bolj tržno usmerjene gospodarske politike.
ZDA pričakujejo konec recesije
06. 09. 2001 00.00
Ameriški minister za finance Paul O'Neil je pred odhodom na obisk Kitajske in Japonske izrazil prepričanje, da bo ameriško gospodarstvo v prihodnjih mesecih ponovno oživelo.
Georgievski vztraja pri začetku postopka
05. 09. 2001 00.00
Makedonski premier Georgievski je poslance sobranja pozval, naj glasujejo za začetek postopka spreminjanja ustave, sicer utegne državo doleteti tihi bojkot mednarodne skupnosti.
Sklenili spomladansko srečanje IMF in WB
30. 04. 2001 00.00
V Washingtonu se končuje spomladansko zasedanje Mednarodnega denarnega sklada (IMF) in Svetovne banke (WB). Mednarodni finančni in monetarni odbor Mednarodnega denarnega sklada (IMFC) in razvojni odbor Svetovne banke sta v skupni izjavi ob koncu spomladanskih srečanjih izrazila zavezanost prizadevanjem za odpravo svetovne revščine oziroma pomoči najmanj razvitim državam.
Nadaljevanje zasedanja v Washingtonu
29. 04. 2001 00.00
Visoki finančni predstavniki desetih držav, ki največ prispevajo v Mednarodni denarni sklad (IMF), so danes v okviru spomladanskega zasedanja Svetovne banke (WB) in IMF v Washingtonu posebno pozornost posvetili reformam v delovanju globalnega finančnega sistema. Ameriški finančni minister Paul O'Neill, predsednik ameriške centralne banke Alan Greenspan in drugi predstavniki 183 držav članic IMF so se osredotočili zlasti na načine preprečevanja prihodnjih finančnih kriz. Spomladanskega zasedanja IMF in WB se udeležujeta tudi slovenski finančni minister Anton Rop in guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari z namestnikom Samom Nučičem.
IMF in SB bosta pomagali Turčiji
27. 04. 2001 00.00
Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) načrtujeta dodelitev 10 milijard ameriških dolarjev pomoči Turčiji kot pomoč pri reševanju gospodarske krize v tej državi, je na novinarski konferenci v Washingtonu povedal turški minister za gospodarstvo Kemal Dervis. Pomoč bo Turčiji dodeljena v prihodnjih 14 dneh, je še dejal. Tiskovna predstavnica IMF Conny Lotze pa je za turško tiskovno agencijo Anatolija potrdila, da so priprave za dodelitev pomoči Turčiji v zaključni fazi.
Sprostili tečaj turške lire
23. 02. 2001 00.00
Zaradi hude finančne krize je turška vlada sprostila menjalni tečaj turške lire in s tem omogočila devalvacijo nacionalne valute. Za takšen ukrep se je vlada odločila po dvanajsturni krizni seji s finančnimi strokovnjaki in predstavniki centralne banke v Ankari. Tečaj lire, ki je bil doslej vezan na košarico valut, se je danes znižal za dobro četrtino, porasli pa so tečaji vrednostnih papirjev na borzi. Mednarodni denarni sklad je odločitev Turčije pozdravil.
IMF Argentini odobril nov kredit
14. 01. 2001 00.00
Mednarodni denarni sklad (IMF) je Argentini odobril nov kredit v višini treh milijard ameriških dolarjev, da bodo v tej južnoameriški državi lažje premagali gospodarske težave in premostili finančno krizo, so v petek sporočili iz sedeža IMF.
Vlada o navezavi diplomatskih odnosov z ZRJ
08. 12. 2000 00.00
Vlada, ki je danes na svoji drugi seji govorila predvsem o jutrišnjem obisku jugoslovanskega zunanjega ministra Gorana Svilanovića v Sloveniji in odnosih z EU, je sprejela sporazum o navezavi diplomatskih odnosov z ZRJ, za koordinatorja slovenske pogajalske skupine za nasledstvo pa imenovala Mirana Mejaka, ki je do nastopa prejšnje prehodne vlade to nalogo že opravljal, je po seji vlade povedal zunanji minister Dimitrij Rupel. Sporočil je tudi imeni dveh novih državnih sekretarjev v zunanjem ministrstvu. To bosta Ignac Golob in Miha Pogačnik.
Tudi ZRJ za delitev premoženja
07. 12. 2000 00.00
Jugoslovanska vlada je na sinočnjem zasedanju v Beogradu sklenila, da bo sprožila nadaljevanje pogajanj o sukcesiji v sklopu skupine za nasledstvo in sicer na načelih upoštevanja legitimnih interesov države, pravične razdelitve premoženja in enakopravne obravnave vseh držav naslednic nekdanje SFRJ. Vlada je, kot je zapisano v sporočilu za javnost, podprla začetek pogajanj o razdelitvi nekdanjega skupnega premoženja v Banki za mednarodne poravnave v Baslu, kriteriji za razdelitev premoženja pa naj bi bili tisti, ki jih je sprejel Mednarodni denarni sklad, sprejela pa sta jih tako prejšnja vlada kot tudi parlament. Za uresničitev omenjenega sklepa je vlada pooblastila guvernerja jugoslovanske centralne banke Mladjana Dinkića.
Zjuganov kritizira Putina
02. 12. 2000 00.00
Vodja ruskih komunistov Genadij Zjuganov je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu očital, da ne izpolnjuje predvolilnih obljub. Hkrati je pozval k vzpostavitvi demokracije po sovjetskem vzoru. Putin je dokazal, da od svoje izvolitve marca lani ni izpolnil pričakovanj ljudi, je v uvodnem govoru na otvoritvi dvodnevnega kongresa komunistične stranke v Moskvi dejal Zjuganov. Dejal je še, da sedanja ruska vlada še z večjo vnemo od prejšnje "pleše po glasbi, ki jo igra Mednarodni denarni sklad (IMF)." Putin se na oblasti lahko obdrži le zaradi visokih cen nafte na svetovnem trgu, meni Zjuganov. V času predsednikovanja Borisa Jelcina sta namreč Rusija in IMF julija 1999 sklenila pogodbo, ki je predvidevala ruski najem posojil v višini 4,5 milijarde ameriških dolarjev, vendar je IMF izplačilo kreditov začasno ustavil, saj je ocenil, da Rusija ni dovolj hitro izvajala gospodarskih reform.
Odpis dolga 21 državam v razvoju
02. 12. 2000 00.00
Velika Britanija namerava odpisati dolgove 21 držav v razvoju, s čimer bo povečala odziv na kampanjo za odpis dolgov 20 najrevnejših držav sveta, je danes poročal britanski tisk. Odločitev britanske vlade bo prihodnji teden na sprejemu organizacije Jubilej 2000, ki že štiri leta vodi kampanjo za odpis dolgov držav v razvoju, sporočil britanski finančni minister Gordon Brown.
ZRJ kmalu članica EBRD
14. 11. 2000 00.00
Mendarodna finančna skupnost bo ZR Jugoslaviji kmalu posredovala pobudo o vključitvi ZRJ v Evropsko banko za obnovo in razvoj (EBRD) in v Mednarodni denarni sklad (IMF), je danes dejal predsednik EBRD Jean Lemierre, ki se je v Parizu udeležil srečanja visokega odbora banke za Balkan, pristojnega za usklajevanje mednarodne pomoči ZRJ. Po besedah Lemierra naj bi pobudam EBRD in IMF kmalu sledili tudi Svetovna banka in Evropska investicijska banka (EIB). Predsednik EBRD je še napovedal, da utegne ZRJ članica EBRD postati konec leta, zavzel pa se je tudi za to, da bi v ZRJ čimhitreje vzpostavili finančne mehanizme za mala in srednja podjetja, ki predstavljajo tisto tkivo gospodarstva v državi, ki še deluje. Preden pa bo ZRJ lahko upravičena do sredstev Svetovne banke in EIB, bo moral Beograd rešiti vprašanje odplačila zaostalih dolgov do omenjenih institucij. Dolg ZRJ do Svetovne banke znaša 1,7 milijarde dolarjev, do EIB pa 200 milijonov dolarjev. ZRJ naj bi poleg tega IMF dolgovala okoli 130 milijonov dolarjev.
Clinton za odpis dolga revnim državam
03. 10. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je skupaj z nekaterimi republikanskimi in demokratskimi politiki, verskimi voditelji ter znanimi osebnostmi, med katerimi je bil tudi pevec skupine U2 Bono,
Končano zasedanje IMF in SB
29. 09. 2000 00.00
Potem ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) v sredo predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na včerajšnji novinarski konferenci predstavila sklepe zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Köhler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra.
IMF in Svetovna banka obsodila proteste
28. 09. 2000 00.00
Potem, ko sta Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka (SB) včeraj predčasno končala skupno letno zasedanje, sta generalni direktor IMF Horst Köhler in predsednik Svetovne banke James Wolfensohn na dopoldanski novinarski konferenci predstavila zaključke zasedanja. Obsodila sta proteste, ki so jih v času zasedanja prirejali nasprotniki globalizacije, Koehler pa se je dotaknil tudi vprašanja intervencije velikih investicijskih bank v zvezi s tečajem evra. Köhler je po izgredih, ki so spremljali letno zasedanje finančnih organizacij, od nekaterih mednarodnih nevladnih organizacij zahteval, naj se odpovejo nasilju, in poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali, temveč so doživeli poraz. Ob tem je ocenil, da se je češka družba na obnašanje protestnikov odzvala odklonilno. Poudaril še je, da je Praga lahko ponosna na organizacijo zasedanja, zaradi katere se je po mnenju Köhlerja okrepil tudi ugled mesta v svetu. Predsedujoči letnega zasedanja IMF in SB, južnoafriški minister za finance Trevor Manuel, je na novinarski konferenci zatrdil, da zasedanja, ki bi se moralo končati v četrtek, niso predčasno zaključili zaradi protestov, ampak zaradi učinkovitega poteka zasedanja. Predsednik Svetovne banke Wolfensohn pa je menil, da je bilo zasedanje izredno uspešno, čeprav je potekalo v težkih pogojih, in prav tako poudaril, da protestniki z nasiljem niso zmagali. Dejal je, da so bili pogovori z neodvisnimi skupinami zelo "plodni" in koristni. Ugotovil je še, da imajo skupine, s katerimi se je pogovarjal, z IMF in SB veliko skupnih ciljev. Generalni direktor IMF je investicijo bank ocenil kot pravo odločitev in ob tem menil, da je intervencija bank dokaz, da je Evropska centralna banka institucija, ki je pristojna za razvoj tečaja. Dodal je, da bo prihodnji razvoj skupne evropske valute odvisen od strukturnih reform v Evropi. Kot največji izziv je Köhler označil zmanjševanje revščine v svetu in preoblikovanje globalizacije tako, da bi koristila vsem. Poudaril je, da bi bilo treba izboljšati mednarodni finančni sistem in poskrbeti, da bi bil bolj pregleden. Nasprotniki globalizacije so predčasen zaključek zasedanja danes označili kot uspeh, ki naj bi bil posledica množičnih protestov. V češki prestolnici se je v času zasedanja IMF in WB zbralo skupaj približno 12.000 ljudi iz več držav, ki so med drugim tudi nasilno protestirali proti globalizaciji.
IMF napoveduje rast svetovnega gospodarstva
20. 09. 2000 00.00
Mednarodni denarni sklad (IMF) v svojem letnem poročilu napoveduje, da bo svetovno gospodarstvo letos doseglo 4,7-odstotno gospodarsko rast, kar je za 0,5 odstotka več, kot so napovedali maja letos. Zasluge za izboljšano napoved gredo trajni gospodarski rasti Združenih držav Amerike, okrepljeni evropski gospodarski rasti ter okrevajočemu japonskemu gospodarstvu. Če se bodo napovedi IMF uresničile, bo to najvišja gospodarska rast po letu 1988. IMF napoveduje, da naj bi razmere v svetovnem gospodarstvu ostale takšne tudi naslednje leto. Letno poročilo je IMF objavil ob začetku rednega letnega srečanjem IMF in Svetovne banke, ki se ga bodo konec tedna v Pragi udeležili predsedniki vlad, finančni ministri in guvernerji centralnih bank iz 182 držav.
Mednarodni denarni sklad ima spet denarne rezerve
19. 09. 2000 00.00
Po več letih denarnih težav zaradi obsežnih programov pomoči nekaterim azijskim, vzhodnoevropskim in latinskoameriškim državam imata Mednarodni denarni sklad (IMF) in Svetovna banka spet obsežne denarne rezerve. Potem, ko je Mehika odplačala svoje zadnje obveznosti do IMF, so sredstva, ki jih ta institucija lahko posoja, trenutno višja kot kdajkoli doslej. Kot so v petek objavili v letnem poročilu IMF, rezerve sklada znašajo več kot 103 milijarde dolarjev, medtem ko je institucija na vrhuncu krize oktobra 1998 razpolagala zgolj s 26 milijardami dolarjev kapitala.
IMF bo skrajšal dobo odplačevanja kreditov
17. 09. 2000 00.00
Mednarodni denarni sklad (IMF) bo skrajšal dobo odplačevanja kreditov in zvišal obrestne mere, je sporočilo ameriško ministrstvo za zaklad. S tem je IMF popustila zahtevam ZDA, ki so ga že dlje časa priganjale, naj omeji dobo odplačevanja dolgoročnih posojil. Izvršilni direktorij IMF je še pred mesecem dni zavrnil tak ameriški predlog, kar je bilo nenavadno, saj so ZDA glavne delničarke sklada.