Meja
Razstava slikarja Franca Duga
31. 10. 2000 00.00
V Pokrajinskem muzeju na Goriškem gradu bodo 3. novembra odprli pregledno razstavo goriškega slikarja in grafika Franca Duga. Na ogled bo 135 likovnih del, ki jih je Dugo ustvaril v zadnjih dveh desetletjih. Razstavo sta podprla goriška pokrajinska uprava in Sklad Goriške hranilnice, pri njeni pripravi pa sodelovala Državna knjižnica v Gorici in tamkajšnji Kulturni dom.
Vjesnik o slovensko-hrvaškem vprašanju
28. 10. 2000 00.00
Problem meje v Piranskem zalivu še naprej ostaja najpomembnejši spor med Hrvaško in Slovenijo. Kot poroča današnji Vjesnik, je že nekdanja hrvaška oblast Sloveniji ponudila "širok in neškodljiv" dostop na odprto morje za ladje in letala prek Piranskega zaliva. Slovenija pa že od vsega začetka želi "čisti teritorialni izhod" na odprto morje. Po pisanju časnika takšna zahteva stremi po spremembi že obstoječih meja, medtem ko hrvaški predlog "svobodnega prehoda" sploh ne zadeva določanja mejne črte.
Vzpostavitev zunanje meje
28. 10. 2000 00.00
Letos poleti so v Sloveniji končno stekle intenzivne priprave na vzpostavitev bodoče zunanje meje Evropske unije. V slovenskem primeru gre za mejo s Hrvaško, na kateri bo treba zagotoviti izvajanje določil Schengenskega sporazuma, pa tudi carinski, fitosanitarni in veterinarski nadzor v skladu z evropskimi standardi. Če je bilo na vsebinskem področju opravljenega že precej dela, pa so na terenu precejšnji zaostanki za predvidenimi roki.
Verheugen vidi veliko rešitev za širitev EU
20. 10. 2000 00.00
V pogajanjih o širitvi Evropske unije se nakazuje velika rešitev. "Do leta 2005 bi lahko vanjo vstopilo do deset kandidatk," je za današnjo izdajo Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) povedal evropski komisar za širitev Günter Verheugen. Po njegovih besedah do tega roka članici ne bosta postali le Bolgarija in Romunija.
Roparski portal
18. 10. 2000 00.00
Internet podjetništvo resnično ne pozna meja. Na strežnikih v Copenhagnu je delovala spletna stran TheBurglar.com, kjer so žrtve ropov opisovale stvari, ki so jim bile ukradene, roparji pa so se tem žrtvam nato lahko anonimno oglasili, obe strani pa sta se potem lahko dogovorili za ponoven odkup ukradenih stvari. Britanske oblasti so sedaj odločile, da je dejavnost spletne strani nelegalna. Argument ustvarjalcev strani, da zgolj pomagajo pri povračilu ukradenih predmetov, so pravniki zavrnili s sledečim argumentom: »
Tuji tisk o bližnjevzhodnem vrhu
18. 10. 2000 00.00
Z veliko mero dvoma so evropski časniki v sredinih izdajah pospremili včeraj sklenjeni bližnjevzhodni vrh v Šarm el Šejku. O "vrhu obljub" piše francoski Le Figaro, še bolj črnogled je avstrijski Kurier, ki meni, da ni možnosti za mir na Bližnjem vzhodu, italijanska La Repubblica pa ocenjuje, da je vrh v Šarm el Šejku predvsem uspeh za ameriškega predsednika Billa Clintona. Le Figaro: Nič ne kaže na to, da bodo pozivi h koncu nasilja, odprtje meja in ustanovitev preiskovalne komisije omogočili, da bo regija našla izhod iz slepe ulice. Izraelski premier Ehud Barak se igra s svojo politično prihodnostjo, palestinski voditelj Jaser Arafat pa ima težave s tem, kako svoje enote obdržati pod nadzorom. Oba imata izredno omejen prostor za manevre. Interes Zahoda, ki se boji ponovnega zvišanja cen nafte in oživitve terorizma na Bližnjem vzhodu, je, da oba politika dosežeta dogovor. A ni nujno, da je to tudi interes obeh. Kurier: Izkazalo se je, da so od Arafata in Baraka na poletnem vrhunskem srečanju v Camp Davidu zahtevali preveč. Bistvene točke mirovnega sporazuma ostajajo neuresničene - ne le osrednje vprašanje prihodnjega statusa Jeruzalema, pač pa tudi vprašanje beguncev in dokončna vrnitev palestinskih območij. Tako z izraelske kot s palestinske strani ni videti, da bi bil napredek mogoč. In to zato, ker se računica ne izide: Baraka silijo v dialog z nekdanjim teroristom, ki se ni nič naučil iz številnih porazov in vedno v napačnem trenutku igra vlogo močnega moža. Arafat pa se mora ubadati z nekdanjim generalom, ki je notranjepolitično omajan in tako ne more spoštovati danih obljub o miru. La Repubblica: Dvomimo lahko v to, da je ameriškemu predsedniku Billu Clintonu uspelo, da se bodo nemiri v Gazi in na Zahodnem bregu unesli. Gotovo pa je, da je zmanjšal pomen arabskega vrha v Kairu, ki je napovedan za soboto. Če ne bi prišlo do izraelsko-palestinskega dogovora, bi lahko to srečanje krizi na Bližnjem vzhodu dalo nove razsežnosti. To, da sta dogovor podprla Egipt in Jordanija, ostale arabske države sili k zmernosti. To je za Clintona resničen uspeh.
Harry Potter uspešnica na Kitajskem
08. 10. 2000 00.00
Knjiga o Harry Potterju britanske avtorice J.K. Rowling je postala uspešnica takoj, ko se je v petek pojavila na knjižnih policah na Kitajskem. V knjigarne je prišlo 600.000 kopij prve knjige iz serije Harry Potter, ljudje pa so jih pokupili, kot bi šlo za piratske kopije.
Vmešavanja vojske ne bo
06. 10. 2000 00.00
Generalštab jugoslovanske vojske po današnji večurni seji sicer ni izdal napovedanega sporočila za javnost, kot pa je poročala tiskovna agencija Tanjug, sklicujoč se na vire blizu vojski, se ta ne bo vmešala v dogajanje in bo delovala v skladu s pooblastili, ki ji jih nalaga ustava, kar je že večkrat zagotovila.
Izšla knjiga Karantanija, slovanska Koroška
05. 10. 2000 00.00
Paul Gleirscher, vodja oddelka za prazgodovino in zgodnjo zgodovino koroškega deželnega muzeja, je danes v Celovcu javnosti predstavil knjigo z naslovom Karantanija, slovanska Koroška. Avtor sicer zavrača povezanost izida knjige z 80. obletnico koroškega plebiscita, ki bo 10. oktobra.
Mercator in Potrošnik o prevzemu
04. 10. 2000 00.00
Že v sredini julija je Mercator d.d. objavil, da je s celjsko trgovsko družbo Potrošnik d.d. in njenim večinskim lastnikom podjetjem A Finigom iz Velenja podpisal pogodbo o obvladovanju. S tovrstno pogodbo se pravno in ekonomsko samostojni družbi povežeta v pogodbeni koncern. Ena družba se podredi vodenju druge družbe, v omenjenem primeru se je celjski Potrošnik podredil Mercator. Vodenje družbe ostaja v rokah odvisne družbe, uprava pa mora voditi družbo po volji druge družbe oz. ravnati tako, kot zahteva poslovodstvo druge družbe. Že takrat so se pojavile govorice, da je (bo) A Fining prodal delnice Potrošnika Mercatorju.
Meja v Piranskem zalivu je že narisana?
28. 09. 2000 00.00
Slovensko zunanje ministrstvo je zanikalo pisanje novinarja Vlada Zagorca v včerajšnji izdaji Večernjega lista pod naslovom Meja v Piranskem zalivu je že narisana. Ministrstvo poudarja, da hrvaškim oblastem doslej ni bil predan še noben dokument, ki bi zarisoval mejo v Piranskem zalivu, zato navedbe novinarja ne držijo. Po trditvah hrvaškega dnevnika je vest, da je predlog hrvaško-slovenske morske meje že na papirju, potrdil tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle. Narisana naj bi bila tako, da zadovolji tako hrvaški interes, da zadrži neposredno mejo z Italijo, kot tudi interes Slovenije za neposreden dostop iz slovenskega teritorialnega morja do mednarodnih voda Jadrana in za celovitost Piranskega zaliva.
Pomisleki o humanitarnih intervencijah
28. 09. 2000 00.00
V Generalni skupščini ZN so razpravljalil o poročilu generalnega sekretarja Kofija Annana o delu organizacije, pri čemer so se mnenja najbolj lomila glede Annanovega predloga, da bi bilo treba razmisliti o humanitarnih intervencijah, kot načinu preprečevanja humanitarnih katastrof, podobnih tistim v Ruandi, Vzhodnem Timorju in Srebrenici. Razpravljalci, med katerimi je bil tudi slovenski veleposlanik v ZN Ernest Petrič, so glede tega vprašanja izrekli tako različna mnenja, da je do kompromisa verjetno še daleč.
Položili zadnje tirnice v Hodošu
27. 09. 2000 00.00
Glavna gradbena dela na trasi nove slovensko-madžarske železniške povezave na odseku Puconci-Hodoš-državna meja se približuje koncu. Delavci SŽ Železniškega gradbenega podjetja Ljubljana so namreč danes položili zadnje tirnice na odseku pri državni meji v Hodošu.
V Iraku prepovedali kajenje na javnih mestih
27. 09. 2000 00.00
Iraške oblasti so sprejele številne ukrepe, s katerimi so prepovedale kajenje na javnih mestih ter oglaševanje tobaka in tobačnih izdelkov v medijih, je poročal iraški tednik Takrit. Iraške tobačne tovarne bodo morale poslej na škatlice cigaret tiskati opozorila o škodljivosti kajenja za zdravje. Zakon o prepovedi kajenja na javnih mestih, sprejet lani, predvideva kazni za kajenje na javnih mestih, kot na primer v šolah in bolnišnicah. Po ocenah strokovnjakov v Iraku kadi približno štiri milijone ljudi, kar predstavlja tretjino iraškega prebivalstva, starejšega od 15 let. Irak ima skupaj 22 milijonov prebivalcev. V Iraku letno prodajo milijardo škatlic cigaret, od tega 100 milijonov škatlic kljub sankcijam uvozijo, večino prek kurdskih območij na severu in prek meja s Turčijo in Iranom.
Odzivi mednarodne skupnosti na volitve v ZRJ
26. 09. 2000 00.00
Ameriška administracija se je doslej vzdržala daljših komentarjev na povolilno dogajanje v ZR Jugoslaviji, medtem pa sta oba domova ameriškega kongresa potrdila predlog zakona o finančni pomoči opozicijskim skupinam oziroma pomoč pri razvoju demokracije v Srbiji in Črni Gori, ki v letu 2000 znaša okrog 50 milijonov ameriških dolarjev.
Mura (ne)mirna reka?
26. 09. 2000 00.00
Prebivalci ob Muri, ki niti ne vedo, kje je meja, a jih to tudi ne zanima, želijo in zahtevajo, da mejne črte sploh ne bi bilo. Zato bi moral biti sporazum o čezmejnem sodelovanju v gospodarstvu, kulturi,
Mednarodni seminar o ponarejanju denarja
25. 09. 2000 00.00
V Gotenici se je danes začel mednarodni seminar o ponarejanju denarja, ki ga je pripravil predstavnik nemškega Zveznega kriminalističnega urada, organizacijsko pa seminar poteka pod okriljem Generalne policijske uprave. Seminarja, ki bo potekal do petka, 29. septembra, se udeležuje 33 slušateljev, ki se ukvarjajo s kriminaliteto, povezano s ponarejanjem denarja. Udeleženci prihajajo iz Slovenije, Republike Srbske, Federacije BiH in Hrvaške.
S pesmijo proti minam
11. 09. 2000 00.00
V Šempetru pri Gorici bo nocoj ob 20.30 promocijski koncert humanitarnega projekta Zdravljica miru, ki ga je zasnoval primorski pevec Gianni Rijavec. Namen projekta, ki poleg koncerta, na katerem bodo nastopili številni mednarodno uveljavljeni pevci in skupine, vključuje tudi izdajo CD plošče in videospota, je pomoč žrtvam min v Bosni in Hercegovini. Celoten izkupiček od koncerta in prodaje plošč bo namreč namenjen fundaciji za razminiranje in pomoč žrtvam min.
Na Kubi prijeli tri švedske novinarje
30. 08. 2000 00.00
Kubanska policija je aretirala tri švedske novinarje, ki so imeli stike s svojimi kolegi v Havani. Po poročanju radia so kubanske oblasti kot razlog za aretacijo navedle, da so Skandinavci delovali kot novinarji, čeprav so na Kubo pripotovali s turistično vizo.
Dan žalovanja za mornarji s Kurska
22. 08. 2000 00.00
Družine 118-tih nesrečnih žrtev potopljene ruske jedrske podmornice Kursk zahtevajo odgovor, kdo v Moskvi je kriv za smrt mornarjev. Med tem pa ruski obrambni minister Igor Sergejev trdi, da je vzrok za nesrečo trčenje Kurska z britansko podmornico iste velikosti in da zveza Nato tega ne bo nikoli priznala.
Rekordni kilovati iz NEK
18. 08. 2000 00.00
Nuklearna elektrarna Krško (NEK) je v juliju ves čas obratovala s polno močjo in hkrati dosegla 95,34-odstotno izkoriščenost. Prvič po letošnjem remontu in celoviti posodobitvi je bila našemu elektroenergetskemu sistemu na voljo vseh 31 dni, v tem času pa je proizvedla dobrih 475 milijonov kilovatnih ur električne energije. To je sploh največ doslej, rekordno proizvodnjo pa poleg posodobitve elektrarne pogojuje predvsem vgradnja obeh novih uparjalnikov. Zaradi njiju se je namreč zmogljivost elektrarne povečala za 40 MW in zdaj znaša 700 MW, tako da je nuklearka postala največji proizvajalec električne energije v državi.
Haider na Bledu
18. 08. 2000 00.00
Koroški deželni glavar Jörg Haider je danes na Bledu poudaril, da zahteve po odpravi Beneševih dekretov in Avnojskih sklepov kot pogoj za vstop Češke in Slovenije v EU niso le želja Avstrije oziroma avstrijskega parlamenta, ampak je na to temo ustrezno resolucijo sprejel tudi Evropski parlament, v kateri je poudaril, da je pogoj za širitev EU odprava sklepov, ki predstavljajo kršitev človekovih pravic. Kako bosta Slovenija in Češka tehnično odpravili sklepe - ali s spremembo ustave ali z ustrezno izjavo, se Haider noče vmešavati. Po njegovih besedah pa je logično, da se v državah članicah EU odpravijo vsi zakoni, ki predstavljajo diskriminacijo. Haider je Bled obiskal na povabilo blejskega Golf & Country Cluba ob današnjem golf turnirju, na katerem se meri 90 igralcev iz Slovenije, avstrijske Koroške in italijanske Furlanije-Julijske krajine. Kot je poudaril, je turnir del dejavnosti družbe Brez meja, ki je nastala iz skupne kandidature treh dežel za olimpijske igre. Gre za idejo o sodelovanju dveh regij, ki sta v EU, in tretje tegije, ki si za članstvo v EU še prizadeva, poleg tega pa je to lep izraz regionalnizma, je dodal.
Haider na golf turnirju na Bledu
18. 08. 2000 00.00
Na Bledu bo v danes potekal golf turnir, na katerem se bo pomerilo 90 igralcev iz Slovenije, avstrijske Koroške in italijanske Furlanije Julijske krajine. Ob tej priložnosti bo na Bled prispel tudi koroški deželni glavar Jörg Haider in spregovoril na novinarski konferenci na temo Brez meja - Evropska mreža. Kot je Haider povedal včeraj v Celovcu, gre za sodelovanje pri trženju golfa v teh treh deželah.
SNS protestira proti obisku Haiderja
18. 08. 2000 00.00
Predsednik Slovenske nacionalne stranke Zmago Jelinčič je danes v izjavi za javnost v imenu stranke protestiral proti prihodu koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja v Slovenijo. Haider je namreč danes prispel na Bled, kjer poteka golf turnir, in na novinarski konferenci spregovoril na temo Brez meja - Evropska mreža.
Stone pred snemanjem novega filma
10. 08. 2000 00.00
Ameriški režiser Oliver Stone se je v začetku tega meseca mudil v Etiopiji. Slavni režiser naj bi se v tej vzhodnoafriški državi soočil z razmerami, ki nastanejo ob humanitarnih tragedijah, kar naj bi bila sicer tema njegovega novega filma Onstran meja (Beyond borders).
Civilisti bežijo iz Čečenije
07. 08. 2000 10.17
Ruske sile trdijo, da so v zadnjih dveh dneh v Čečeniji ubile 160 čečenskih borcev. Ruske enote so konec tedna napadale območja na vzhodu in jugozahodu Čečenije, je sporočilo poveljstvo ruskih sil za Severni Kavkaz.
11. Okarina folk festival
04. 08. 2000 17.12
Ta konec tedna bo Bled v znamenju etno glasbe. Z nocojšnjim koncertom skupin Bauls of Bišva in Jaipur Kava Bras Band iz Indije se bo začel 11. Okarina folk festival. Festival, ki je letos prerasel v No Borders Music Festival in bo potekal do 6. avgusta, gosti izvirne in zanimive glasbene skupine z vsega sveta. Je mešanica glasbenih izkušenj, ki presegajo kulturne ovire in omejitve, saj tako glasba kot prizorišča ne poznajo meja. Festival ponuja priložnost za odkritje različnih glasbenih zvrsti znotraj enotnega območja, ki ga sestavljajo različne kulture in tradicije, ki imajo voljo po sodelovanju in medsebojnem spoštovanju.
Unicef opozarja pred množičnimi posvojitvami
01. 08. 2000 09.10
Nemška podružnica Sklada ZN za pomoč otrokom (Unicef) je včeraj posvarila pred vse številčnejšimi posvojitvami otrok, rojenih v nerazvitih državah, saj naj bi te že prerasle v ''trgovino z otroki''.
Boljši nadzor schengenskih meja
29. 07. 2000 21.06
Notranji in pravosodni ministri držav članic Evropske unije so ob koncu dvodnevnega neformalnega srečanja v francoskem Marseillu preučili različne možnosti za izboljšanje Schengenskega informacijskega sistema, je sporočilo francosko predsedstvo EU na sklepni novinarski konferenci. Schengenski informacijski sistem zajema informacije, ki jih zberejo države članice EU, ki so z izjemo Velike Britanije odpravile nadzor oseb na svojih notranjih mejah. S pomočjo sistema države podpisnice Schengenskega sporazuma med drugim opozarjajo na tujce, ki se jim zdijo ob vstopu na njihovo ozemlje nevarni. Omenjeni sistem naj bi med drugim izboljšali tako, da bi podaljšali čas hranitve nekaterih podatkov, na primer o izginulih osebah, in razširili kartoteke o ukradenih vozilih tudi na druga sredstva prevoza, na primer ladje in letala.
ZRJ Črni gori ne priznava pravice do nadzora meja
29. 07. 2000 20.50
Poveljstvo jugoslovanske vojne mornarice poudarja, da notranje ministrstvo Črne gore nima nobenih pooblastil pri nadzoru nekaterih meja ZR Jugoslavije, še zlasti morskih in na Skadrskem jezeru. Te meje so pod pristojnostjo jugoslovanske vojne mornarice, je navedeno v sporočilu, ki ga je danes objavila jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug. Vojna mornarica ZRJ v sporočilu navaja, da črnogorski policiji vnovič ponuja sodelovanje pri nadzoru meja na morju, na Skadrskem jezeru in na reki Bojani, vendar pa naj bi črnogorsko notranje ministrstvo to ponudbo zavrnilo.