Mira
Orbito Mira spet zvišali
30. 04. 1999 18.56
Ruski orbitalni znanstveni postaji Mir so spet zvišali višino tira.
JUL za navzočnost ZN na Kosovu
27. 04. 1999 21.09
Jugoslovanska levica (JUL) zagovarja ''mednarodno navzočnost'' na Kosovu pod okriljem Združenih narodov in ob sodelovanju Rusije, je nocoj sporočila srbska televizija.
Tretja mednarodna likovna delavnica Abitanti
26. 04. 1999 10.50
Od 3. do 8. maja bo v Abitantih, osameli vasi na skrajni meji Slovenije s Hrvaško, potekala že tretja mednarodna likovna delavnica Abitanti 1999. Organizirajo jo Lions Club iz Kopra, koprska mestna občina in krajevna skupnost Gradin.
Orbito Mira bodo zvišali
22. 04. 1999 22.20
Višino orbite ruske orbitalne znanstvene postaje Mir bodo začeli postopno zviševati.
Tovorna vesoljska ladja progress M-41 na poti proti Miru
02. 04. 1999 17.33
Ruske raketne enote za strateške namene (RVSN) so ob 13.28 in 43 sekund po srednjeevropskem času na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu izstrelile tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U. Raketa je ob 13.37 in 32 sekund po srednjeevropskem času uspešno vtirila samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-41. Vesoljski ''tovornjak'' bo na rusko orbitalno-znanstveno postajo Mir dostavil skupno 2438,3 kilograma tovora.
Mir: Življenje na Zemljo naj bi prinesli kometi
27. 03. 1999 22.03
Francoski vesoljec Jean-Pierre Haignere se še ni povsem navadil na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir, ko je že prekosil vse rekorde svojih sodržavljanov. Zadnji rekord, polet je trajal 26 dni, je na Miru postavil njegov kolega Chretien.
Promovirani novi doktorji znanosti
23. 03. 1999 15.09
Rektor Univerze v Ljubljani Jože Mencinger je danes v zbornični dvorani promoviral 12 novih doktorjev znanosti, od tega 3 doktorice.
Mir vstopil v 14. leto delovanja
20. 02. 1999 18.26
Minilo je 13 let, odkar so davi ob 2.28 in 23,006 sekunde po lokalnem času v nekdanji SZ izstrelili v vesolje glavni (bazni) modul orbitalne znanstvene znanstvene postaje Mir, ki je - medtem dopolnjen s šestimi specializiranimi moduli - doslej že 74.300-krat obkrožil Zemljo.
Sojuz TM-28 se je ločil od Mira
08. 02. 1999 14.53
Ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM-28 z dvema vesoljcema se je pred približno pol ure ločila od orbitalne znanstvene postaje Mir.
Vesoljsko zrcalo se ni odprlo
04. 02. 1999 15.36
Odpiranje vesoljskega zrcala, premera 25 metrov, ki naj bi se razprostrlo na ruski samodejni tovorni vesoljski ladji Progress M-40, je spodletelo. Progress M-40 se je ob 10.59 in 32 sekund po srednjeevropskem času ločil od orbitalne znanstvene postaje Mir.
Primakov podaljšal polet Mira do leta 2002
23. 01. 1999 10.51
Premier Jevgenij Primakov je podpisal sklep ruske vlade o nadaljevanju del z večnamenskim orbitalnim znanstvenim kompleksom Mir od sredine leta 1999 do leta 2002. Posledice sklepa bodo kratkoročno še najbolj občutili vesoljci iz Rusije in Francije.
V galeriji Commerce bodo jutri odprli razstavo Vrata Mira Hajnca
11. 01. 1999 16.08
V ljubljanski galeriji Commerce bodo jutri, v torek pozno popoldne odprli razstavo Vrata koroškega likovnika Mira Hajnca, ki v središče svoje ustvarjalnosti skoraj vselej postavlja človeško figuro. Razstavljene podobe prinašajo poetiko, polno svežine in iskrive energije, je ob razstavi zapisal Marko Košan.
Zasebnik namerava podaljšati polet Mira za tri leta
24. 12. 1998 16.10
Rusija je našla neimenovanega zasebnega vlagatelja, ki je ob državnem jamstvu pripravljen vložiti sredstva za še tri leta dolgo delovanje ruske orbitalne znanstvene postaje Mir. Danes so Miru za 14 km tudi zvišali orbito.
Nagrado Sveta Evrope za 1999 prejel Muzej umetnosti v Lilleu
04. 12. 1998 14.30
Odbor za kulturo in izobraževanje parlamentarne skupščine Sveta Evrope se je danes v Parizu odločil, da nagrado SE za najboljši muzej za leto 1999 dodeli muzeju umetnosti v francoskem Lilleu, so sporočili iz SE. Kot so pojasnili v odboru, je nagrada priznanje skupnim prizadevanjem lokalnih in osrednjih francoskih oblasti za obnovitev muzeja iz leta 1895, obenem pa odbor SE nagrajuje muzej tudi za način postavitve glavne zbirke z naslovom Evropska umetnost od srednjega veka do 20. stoletja, ki je bila prav tak restavrirana. SE je ustanovil omenjeno nagrado leta 1977, da bi povečal prispevke muzejev k boljši seznanjenosti javnosti z raznolikostjo evropske kulture. Uradna podelitev nagrade bo 27. aprila prihodnje leto v Strasbourgu med pomladnim zasedanjem parlamentarne skupščine. Francoski muzej bo za leto dni prejel bronast kipec Joana Mira, priznanje in denarno nagrado.
Prihodnje leto še en shuttle na Mir?
26. 11. 1998 08.34
Direktor Ruske vesoljske agencije (RKA) Jurij Koptev je na dolgo napovedovani tiskovni konferenci v sredo v Moskvi potrdil, da Američani in Rusi načrtujejo še en polet ameriškega vesoljskega raketoplana do ruske orbitalne znanstvene postaje Mir.
Dve milijardi dolarjev za argentinske projekte
25. 10. 1998 10.02
Svetovna banka in Argentina sta pretekli teden sklenili sporazum o bančnih posojilih argentinski vladi v znesku 2,06 milijarde dolarjev. Sredstva bodo v glavnem namenjena financiranju socialnih projektov in izboljšanju cest, navaja vladino sporočilo za javnost. To sporočilo je bilo objavljeno le nekaj ur potem, ko je direktorica argentinskega bančnega programa Mira Alexander novinarjem povedala, da so razpoložljiva posojilna sredstva Svetovne banke minimalna, prav tako pa tudi izgledi za dajanje novih posojil Buenos Airesu. Pojasnila je, da ima banka le še pet do deset milijard dolarjev za posojilne operacije po v celem svetu in da bo morda odložila izplačilo že odobrenih posojil Argentini ali zmanjšala njihovo vsoto.
Ibsen v Trstu
08. 10. 1998 10.04
V Slovenskem stalnem geldališču v Trstu bo jutri, 9. oktobra, premiera drame Hedda Gabler norveškega dramatika Henrika Ibsena v režiji Bojana Jablanovca.
Vesoljski sprehod v poškodovanem modulu Spekter
16. 09. 1998 11.21
Ruska kozmonavta Genadij Padalka in Sergej Avdejev, ki že mesec dni bivata na orbitalni znanstveni postaji Mir, sta ponoči izvedla približno 30-minutni vesoljski sprehod v modulu Spekter. Cilj sprehoda, ki se je začel sinoči nekaj minut po 22. uri po srednjeevropskem času, je bil izboljšanje oskrbe Mira z električno energijo. Kaže, da je bil sprehod, ki bi po načrtu moral trajati dve uri in 57 minut, zelo uspešen in se je zato končal predčasno. Vesoljca sta v modulu hitro priključila dva električna kabla sistema za usmerjanje plošč sončnih celic k soncu, tretji kabelski priključek pa sta pritrdila tesneje, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass.
Progress M 39 se je ponovno združil z Mirom
01. 09. 1998 13.54
Ruska tovorna vesoljska ladja Progress M-39 se je davi ob 7.35 po strednjeevropskem času uspešno združila z orbitalno znanstveno postajo Mir. Združitev je potekala ves čas samodejno, poroča Javna ruska televizija ORT.
Zavrnitev pritožbe ameriške družbe Merck
19. 08. 1998 16.38
Potem ko je ljubljansko višje sodišče sprejelo sklep, v katerem je zavrnilo pritožbo ameriške družbe Merck, ni več nobene bojazni, da bi lahko do izteka patenta preprečili proizvodnjo in prodajo enalaprila, je danes za STA povedal namestnik predsednika uprave novomeške farmacevtske tovarne Krka Jože Colarič. S tem je po besedah Krkinega pravnega zastopnika v tem sporu odvetnika Mira Senice postopek v zvezi z začasno odredbo končan, ni pa še končan pravdni postopek zaradi domnevne kršitve patenta in plačila odškodnine, ki ga je Merck sprožil pred štirimi leti. Ta bo, kot je za STA pojasnil Senica, najverjetneje trajal več let. Kot je znano, je višje sodišče v Ljubljani 21. julija zavrnilo pritožbo družbe Merck & Co. Inc. Rahway iz New Jerseyja na ustavitev izvršilnega postopka. Odločitev sodišča, o kateri so javnost obvestili včeraj, je po besedah odvetnika Mira Senice dokončna, saj pritožba zoper sklep višjega sodišča ni mogoča.
Progres M-39 se je ločil od Mira
12. 08. 1998 15.40
Ob 11.28 po srednjeevropskem času se je od orbitalne znanstvene postaje Mir ločila samodejna tovorna vesoljska ladja Progres M-39, je poročal ruski radio Radio Rossiji.
Ponoči se bo Progres M 39 združil z Mirom; Progres M 38 še kroži?
17. 05. 1998 10.07
Ponoči se bo z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir samodejno združila tovorna vesoljska ladja Progres M 39, je poročal ruski Radio Rossiji.
Nocoj bodo proti Miru poslali Progres M 39
14. 05. 1998 08.48
Nocoj 12 minut po polnoči po srednjeevropskem času bodo na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu izstrelili rusko nosilno raketo sojuz U. Raketa bo na pot proti orbitalni znanstveni postaji Mir utirila novo rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M 39.
Albright nadaljuje pogovore o miru
05. 05. 1998 07.54
Ameriška zunanja ministrica Madeleine Albright v Londonu nadaljuje pogovor z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem. Ves pogovor je usmerjen na nadaljevanje izvajanja mira na srednjem vzhodu. Kot je povedal tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva James Rubin, bodo od pogovorov odvisna nadaljnja pogajanja s palestinskim vodjo Jaserjem Arafatom.
V Celju 100. obletnica atletike in 50 let Kladivarja
26. 04. 1998 10.36
Ob 100. obletnici atletike v Celju in 50-letnici atletskega kluba Kladivar so se v mestu ob Savinji zvrstile številne prireditve. V muzeju sodobne umetnosti so odprli razstavo, nadaljevali pa so v dvorani Narodnega doma, kjer so 25 sedanjim in bivšim tekmovalcem, trenerjem in atletskim delavcem podelili diplome in t.i. kocke Fridrihov stolp.
Pred 37 leti je poletel v vesolje Gagarin; mednarodni dan astronavtike
12. 04. 1998 09.12
Danes je minilo 37 let odkar je sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje. V spomin na polet Gagarina je 12. april mednarodni dan astronavtike. Posebej slovesno praznujejo današnji dan vesoljci na Zemlji in v vesolju, vesoljski strokovnjaki in znanstveniki. Tričlanska rusko-ameriška posadka na orbitalni znanstveni postaji Mir se je danes po dvostranski video zvezi trikrat pogovarjala s svojci, znanci, vesoljci in strokovnjaki v Centru za upravljanje poletov CUP v Koroljovu pri Moskvi. Še včeraj sta ruska kozmonavta med vesoljskim sprehodom s 14 m visokega stolpa Sofora na modulu Kvant uspešno odstranila 400-kilogramsko prenosno motorno napravo VDU 1, ki je več let ohranjala pravilno lego Mira v prostoru, a ji je v ponedeljek pošla zaloga raketnega goriva.
Musabajev in Budarin odstranila raketni motor; opazila nekakšno peno; ročna ura zaostala za 12 minut
11. 04. 1998 10.22
Iz ruske orbitalne znanstvene postaje Mir sta danes za skoraj šest ur in pol izstopila kozmonavta Talgat Musabajev in Nikolaj Budarin. S stolpa Sofora, ki je pritrjen na modulu Kvant, sta odmontirala staro prenosno reaktivno napravo (VDU 1) v kateri je v ponedeljek pošla zaloga goriva in jo s skupnimi močmi odrinila stran od postaje. Pripravila sta tudi spajalni mehanizem za novo napravo. Ni pa jima uspelo postaviti čepa na ventilu za odvajanje odvečnega vodika iz modula Kvant. V zadnji uri "sprehoda" sta kozmonavta okoli omenjenega ventila opazila nekakšno peno. Na Zemlji in v vesolju so se odločili, da počakajo do pojasnitve položaja, poroča ruski radio Rossiji. Med delom sta se kozmonavta nekaj več časa zamudila pri odvijanju enega od štirih zapahov, ki so držali VDU 1. Nato sta ob 14.35 po srednjeevropskem času z rokami močno odrinila napravo, ki ima sicer maso 400 kg. Naprava je razmeroma hitro odplavala na varno razdaljo od Mira. Med "sprehodom" so v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu prenehali prejemati telemetrične podatke iz skafandra poveljnika Musabajeva. Zato je začel podatke o pritisku, pulzu, temperaturi itd. sporočati v CUP kar ustno. Poleg tega je njegovo zdravstveno stanje nadziral ameriški astronavt Andrew Thomas, ki je ostal v Miru. Po ocenah strokovnjakov CUP to Musabajeva pri delu ni oviralo. Poveljnik se je pritožil le nad svojo ročno uro omega, ki je med sprehodom zaostala za 12 minut. "In to je vaša znamenita omega," je rekel. Po navedbi ruske tiskovne agencije Itar-Tass sta se vesoljca vrnila v Mir ob 18.20 po srednjeevropskem času ali 25 minut kasneje kot je bilo načrtovano. Izstop kozmonavtov se je začel ob 11.55 po srednjeevropskem času.
Prekinitev vesoljskega sprehoda, ker je zmanjkalo goriva v napravi za krmiljenje Mira
07. 04. 1998 07.37
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi se je izvedelo, da sta morala kozmonavta Talgat Musabajev in Nikolaj Budarin včeraj predčasno prekiniti vesoljski sprehod, ker je prenehal delovati raketni motor, ki uravnava pravilen nagib orbitalne znanstvene postaje Mir. Motor je prenehal delovati, ker je zmanjkalo raketnega goriva. Gre za prenosno reaktivno napravo (VDU), ki je pritrjena na koncu stolpa Sofora. V CUP so pričakovali, da bo VDU kmalu zmanjkalo goriva; zato je zadnja tovorna vesoljska ladja pripeljala nov VDU, ki je za zdaj še vedno v odseku te ladje, ki ni neprepusten, je za STA povedal predstavnik CUP. Nihče pa si ni mislil, da bo staremu VDU zmanjkalo goriva prav med "sprehodom", razlagajo dogodek v CUP. Osvetljevanje plošč sončnih celic na Miru se je začelo postopoma slabšati. Medtem so v CUP ukazali kozmonavtoma, naj se takoj vrneta v postajo. To sta tudi storila, in že včeraj ob 18.30 po srednjeevropskem času so začeli nagib Mira krmiliti s pomočjo motorjev na modulu Priroda. Tako so razmeroma hitro zopet izboljšali osvetljenost sončnih celic kar je pomembno za pridobivanje električne energije. Kaže, da ameriški vesoljec, ki je bil ves čas v Miru, sam ni mogel ali znal vključiti motorjev Prirode.
Polovica posadke Mira se bo vrnila na Zemljo
18. 02. 1998 18.40
Jutri se bo ruska transportna vesoljska ladja Sojuz TM 26 s tričlansko rusko-francosko posadko ločila od orbitalne znanstvene postaje Mir in pristala na Zemlji. Posadka se pripravlja na vrnitev. Rusa Anatolij Solovjov in Pavel Vinogradov, člana 24. glavne odprave na Miru, sta bila v vesolju od avgusta lani, Francoz Leopold Eyharts pa tri tedne. Zadnjih 10 dni so vsi trije veliko telovadili in nosili posebno vakumsko obleko vrste čibis za privajanje na skorajšnjo težnost.
Ni tako slabo kot zgleda - prva letošnja premiera v PDG
22. 01. 1998 09.12
Kot prvo letošnjo premiero v Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici bodo drevi ponudili delo Ni tako slabo kot zgleda avtorja Petra Barnesa v režiji Jaše Jamnika.