Mora
Jeglič se zavzema za zakonsko ureditev statusa glavnega mesta
30. 12. 1997 16.17
Kandidat za ljubljanskega župana Anton Jeglič je na novinarski konferenci pred drugim krogom nadomestnih županskih volitev osrednjo pozornost namenil odnosu oziroma dobremu sodelovanju med mestnim županom in mestnim svetom, kar je po njegovem prepričanju tudi predpogoj za učinkovito delovanje mestnih oblasti. Poleg tega je Jeglič na zadnji novinarski konferenci pred iztekom leta opozoril tudi na ustavno določbo, po kateri mora parlament z zakonom urediti status glavnega mesta v državi. Skladno s tem je županski kandidat zatrdil, da bo poskušal doseči, da država oziroma državni zbor omenjeno obvezo tudi čimprej izpolnita.
O kurdskih beguncih naj odloča t.i. Schengenski odbor
28. 12. 1997 13.39
Državni podsekretar v italijanskem zunanjem ministrstvu Piero Fassino se je v pogovoru za nedeljsko številko milanskega časnika Corriere della Sera zavzel za to, da o usodi kurdskih beguncev, ki so z ladjo v soboto pripluli do južnoitalijanske obale, odloča t. i. Schengenski odbor.
Avstrija želi v NATO
28. 12. 1997 12.42
Avstrijski zunanji minister Wolfgang Schuessel je zatrdil, da je "Avstrija lahko in mora biti članica zveze NATO". Jasno je tudi, koliko bi jo včlanitev v Severnoatlantsko zvezo stala: po sedanjih izračunih okrog 700 milijonov šilingov. Schuessel je menil, da bi obrambni minister Werner Fasslabend to vsoto lahko pokril celo iz tekočih proračunskih sredstev.
Cotti za vstop Švice v EU
28. 12. 1997 08.36
Vodja švicarske diplomacije Flavio Cotti, ki bo 1. januarja postal predsednik švicarske konfederacije, se je danes izrekel za vstop Švice v Evropsko unijo.
16 osumljencev pred sodišče zaradi pokola Indijancev
27. 12. 1997 11.05
Zaradi umora 45 Indijancev je mehiško generalno tožilstvo v petek izdalo zaporni nalog za 16 osumljencev. Kot je v glavnem mestu zvezne države Chiapas Tuxtla Gutierrez povedal namestnik generalnega tožilca Everardo Moreno Cruz, so obdolženci obtoženi za umor, povzročitev telesnih poškodb in ugrabitev. O zahtevi za zapor mora v roku treh dni odločati zvezni sodnik.
Bolgarija mora prodati državne banke do konca leta 1998
22. 12. 1997 08.16
Mednarodni denarni sklad (IMF) vztraja, da je treba lastninjenje državnih bank v Bolgariji končati do konca prihodnjega leta, kot določa sporazum med IMF in bolgarsko vlado. Stalni predstavnik IMF v Sofiji Peter Stella je ob tem poudaril, da daje IMF prednost spoštovanju roka in ne prodajni ceni. Stella je tako zavrnil vztrajne prošnje bolgarskega finančnega ministra Muraveja Radeva, naj rok za privatizacijo bank podaljšajo do konca leta 1999.
Obdavčena tudi božična in novoletna darila
20. 12. 1997 10.23
Na Davčni upravi Republike Slovenije so opozorili, da se v skladu z zakonom o dohodnini obdavčujejo tudi vsa novoletna darila. Tako se prejemek, ki ga otrok prejme kot darilo ob novem letu v denarju, bonih ali v naravi obdavči s 25-odstotno stopnjo. Vendar mora izplačevalec oz. podjetje davek obračunati in odvesti le v primeru, ko davek presega dva odstotka povprečne plače v predpreteklem mesecu - zadnji podatek je za oktober, in sicer v višini 2963 tolarjev. To pomeni, da če podjetje obdaruje otroke v višini 11.852 tolarjev, mu ni potrebno odvesti davka.
Širitev zveze NATO: Podpis pristopnih protokolov
16. 12. 1997 17.47
Zunanji ministri Severnoatlantske zveze so danes v Bruslju ob navzočnosti kolegov iz Poljske, Češke in Madžarske, držav, ki so bile julija v Madridu uradno povabljene v zavezništvo, podpisali pristopne protokole povabljene trojke. S tem je pot za ratifikacijo širitve v vseh devetnajstih parlamentih odprta. Ta mora biti končana najkasneje do aprila leta 1999, ko bodo tri povabljenke ob 50. obletnici zavezništva predvidoma postale članice Severnoatlantske zveze.
ZDA bodo posredovale med Turčijo in EU
16. 12. 1997 10.14
Združene države Amerike želijo posredovati med Evropsko unijo in Turčijo. Tiskovni predstavnik ameriškega zunanjega ministrstva James Foley je sporočil, da bo imela ameriška vlada s Turčijo v prihodnjih dneh pogovore o različnih stališčih glede vključitve Turčije v unijo. Za četrtek je v načrtu sestanek ameriškega predsednika Billa Clintona s turškim premierom Mesutom Yilmazom. Ob odločitvi luksemburškega vrha, ki je Turčiji zaenkrat zaprl vrata uniji, je Foley menil, da so ZDA prepričane, da mora Turčija imeti "svoje mesto v Evropi".
Uspešen obisk Janeza Podobnika v Luxemburgu
15. 12. 1997 16.27
Predsednik državnega zbora Janez Podobnik je današnje delovne pogovore z luksemburškimi sogovorniki ocenil kot uspešne. Posebej je poudaril, da je po mnenju luksemburškega zunanjega ministra Jacquesa Poosa lahko Slovenija prva izmed držav, ki naj bi končale celoten sklop pogajanj z EU in tako med prvimi pristopila v to zvezo. Poos je tudi zatrdil, da se lahko država prebija skozi pogajanja, če v njej obstaja politična volja, politični konsenz, če ima vso potrebno znanje in če ve, kaj je njena nacionalna identiteta.
Širitev zveze NATO: Jutri podpis pristopnih protokolov
15. 12. 1997 16.08
Zunanji ministri Severnoatlantske zveze bodo jutri v Bruslju ob navzočnosti zunanjih ministrov Poljske, Češke in Madžarske, povabljenih v zvezo NATO, podpisali pristopne protokole teh treh držav. Podpis bo dokončno odprl pot za proces ratifikacije dokumentov v vseh devetnajstih parlamentih. Ta mora biti končan najkasneje do aprila leta 1999, ko bodo tri povabljenke ob 50. obletnici zavezništva po načrtih postale članice Severnoatlantske zveze.
Ameriški astronavt v politiko
15. 12. 1997 09.06
Jerry Linenger, ameriški astronavt, ki je letos štiri mesece raziskoval v ruski orbitalni znanstveni postaji Mir, razmišlja zdaj o karieri politika.
Božičkova nova oblačila
14. 12. 1997 11.24
V Parizu so Božičku ukradli oblačila. Vendar pa je strah otrok, da bi se dobričina prehladil in pod drevesce ne prinesel daril, odveč. Dva Argentinca sta v eni izmed pariških veleblagovnic namreč ukradla le dva Božičkova kostuma. Morda bi tega policija sploh ne opazila, ko bi praznično razpoložena tatova iz trgovine ne odnesla tudi blagajne. Čeprav tudi policaji vedo, da mora bojda celo Božiček darila plačati, do nepridipravov, ko so ju prijeli, niso kazali pretiranega razumevanja. Pravzaprav se je ob ugotovitvi, da ju zaradi podobnih prav malo božičnih dejanj išče policija v več evropskih prestolnicah, razblinil še zadnji kanček razumevanja.
Tudi živali so pozimi občutljive za prehlad
12. 12. 1997 08.26
Mrzlo in vlažno vreme, dež in sneg ne povzročajo prehlada samo pri človeku. Tudi psi in mačke so pozimi bolj kot ponavadi občutljivi za bolezni. Obrambni sistem štirinožcev lahko njihovi lastniki - po posvetu z živinozdravnikom - okrepijo z vitamini ali homeopatskimi kapljicami. Vendar pa v nobenem primeru živali ne smejo dobiti zdravil, ki jih jemljejo ljudje, saj bi bile tablete iz domače lekarne za majhne ljubljence že v manjših količinah smrtno nevarne. Največja nevarnost za domače živali naj bi bil v mrzlih mesecih prehlad. Kdor gre s svojim psom na sprehod, ga mora nato dobro otreti. Enako velja za mačke, ki so še posebej občutljive, da se nalezejo revme. V primeru, da hišni ljubljenček vseeno stakne prehlad, strokovnjaki priporočajo inhaliranje pare kamiličnega čaja.
Bill Clinton pozval k oblikovanju stalnega mednarodnega sodišča za zločine proti človeštvu
10. 12. 1997 09.35
Ameriški predsednik Bill Clinton je v torek pozval k oblikovanju stalnega mednarodnega sodipča za zločine proti človeštvu. Takšno sodišče bi morali po njegovem mnenju oblikovati še pred iztekom stoletja. Clinton je dodal, da mora mednarodna skupnost pred sodišče pripeljati vojne zločince iz Bosne in Hercegovine. Clinton je govoril v New Yorku ob mednarodnem dnevu človekovih pravic. Ob tej priložnosti je posvaril pred kršenjem človekovih pravic v nekaterih afriških državah, med njimi Nigeriji, v Aziji, kjer je omenil Kitajsko in Burmo, pa tudi v Evropi, kjer človekove pravice kršijo v Belorusiji. Varovanje človekovih pravic mora ostati osrednji temelj zunanje politike Združenih držav.
Slovenija mora temeljito pregledati, do kam je prišla na področju človekovih pravic
09. 12. 1997 14.41
Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak je v izjavi ob mednarodnem dnevu človekovih pravic, 10. decembru, med drugim poudaril, da mora Slovenija v jubilejnem letu, ko bomo proslavljali petdeseto obletnico razglasitve splošne deklaracije o človekovih pravicah, še posebej temeljito pregledati, do kam je prišla na svoji poti. Proslavljanje bo utemeljeno le, če bomo dosledni pri upoštevanju in spoštovanju s splošno deklaracijo, drugimi mednarodnimi akti in ustavo zagotovljenih pravic. Najboljša počastitev obletnice bo izboljšanje stanja na področjih, kjer je posameznik najpogosteje soočen s kršitvami pravic in nepravilnostmi. Država mora z nadzorstvenimi, izobraževalnimi in zakonodajnimi ukrepi poskrbeti, da pri njenem delovanju ne bo prihajalo do kršitev človekovih pravic, hkrati pa mora s svojim delovanjem zagotavljati spoštovanje človekovega dostojanstva vsakogar, ki živi v državi ali pride vanjo, je poudaril Bizjak. Dodal je, da izpolnjevanje obveznosti, ki si jih je naložila država do žrtev vojnega nasilja, žrtev teptanja pravic v povojnem obdobju in tistih, ki jim je bilo krivično odvzeto premoženje, poteka prepočasi.
Ministra Gaspari in Rop o varčevalnih ukrepih
04. 12. 1997 18.09
Predstavniki Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) so se danes sestali z ministroma za finance, Mitjo Gasparijem, in za delo, družino in socialne zadeve Antonom Ropom. Namen srečanja je bil obravnava usmeritev ekonomske politike na področju javnih financ in ukrepov nacionalnega varčevalnega paketa.
Poziv vladi k pogovorom o usodi Litostroja
03. 12. 1997 16.39
Sindikat kovinske in elektroindustrije (SKEI) in avtorji idejnega projekta za domačo rešitev Litostroja so javno pozvali vlado k takošnjim pogovorom o usodi Litostroja. Menili so, da se mora vlada dosledno opredeliti za eno od različic reševanja tega podjetja in prevzeti odgovornost za posledice, ki iz tega izhajajo. Predstavniki sindikata SKEI v Litostroju so tudi ostro zavrnili možnost uvedbe stečaja in med drugim napovedali, da se bodo za ohranitev družbe borili z vsemi sredstvi sindikalnega boja.
Evropski paralament se bo izrekel o širitvi EU
02. 12. 1997 09.44
Evropski parlament bo na dvodnevni seji jutri in pojutrišnjem v Bruslju razpravljal o vprašanju, s katerimi srednjeevropskimi prosilkami naj Evropska unija prihodnje leto začne pogajanja. Parlament sicer v tem vprašanju nima zadnje besede. Dokončno odločitev bodo morali s soglasjem sprejeti predsedniki držav in vlad povezave na vrhunskem srečanju v Luxembourgu prihodnji teden.
Dolg ZDA do ZN
01. 12. 1997 09.43
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je opozoril, da bodo nekatere države, kot na primer ZDA, izgubile pravico glasovanja v ZN, če bo njihov dolg do te organizacije dosegel znesek dveh letnih članarin. Annan je v pogovoru za televizijsko postajo ABC poudaril, da so taka pravila organizacije. ZDA doslej še niso prišle tako daleč, če pa bi se to zgodilo in bi ZN dolgovale članarino za dve leti, mora pravilnik veljati tudi za njih ali kogarkoli drugega, je dejal Annan. Ameriški kongres je konec novembra blokiral izplačilo neporavnanega ameriškega prispevka ZN, vendar pa je predsednik Bill Clinton Annanu obljubil, da bo storil vse, kar je v njegovi moči, za poravnavo ameriških obveznsti. ZN opozarjajo, da jim ZDA dolgujejo 1,4 milijarde dolarjev, medtem ko ZDA priznavajo nekaj manj kot 900 milijonov dolarjev dolga.
Novogoriška podružnica KBM bo postala banka hči
28. 11. 1997 17.30
Podpredsednik vlade Marjan Podobnik, minister za finance Mitja Gaspari, namestnik guvernerja Banke Slovenije Samo Nučič, vodstvo mariborske Nove KMB in predstavniki Agencije za sanacijo bank in hranilnic so na današnjem sestanku v Ljubljani ugotovili, da velja sklep upravnega odbora agencije za sanacijo bank in hranilnic, ki pravi, da se mora v skladu z ekonomskimi načeli in ustreznimi finančnimi postopki pripraviti program ustanovitve banke hčere v okviru Nove KBM.
Monti kritiziral prepočasno usklajevanje zakonodaj članic EU za učinkovito delovanje notranjega trga
27. 11. 1997 11.46
Evropski komisar za notranji trg Mario Monti je danes v nagovoru pred svetom ministrov Evropske unije za notranji trg izjavil, da je unija <I>zelo daleč</i> od uresničitve akcijskega načrta za učinkovito delovanje skupnega notranjega trga. Hkrati je poudaril, da je obnašanje nekaterih držav, ki zaostajajo z vnašanjem ustreznih sprememb v nacionalno zakonodajo, nedopustno.
Sprememba v vodstvu novogoriškega dela Nove KBM
26. 11. 1997 15.15
Uprava Nove Kreditne banke Maribor (NKBM) je sprejela sklep o razrešitvi Nika Trošta z delovnega mesta izvršilnega direktorja uprave, področja poslovanja s komitenti Nova Gorica, z današnjim dnem zaradi hujših kršitev predpisov, in sicer na osnovi zahteve Banke Slovenije. Za vodenje področja poslovanja s komitenti Nova Gorica je imenovala izvršilnega direktorja uprave Zorana Nemca.
Rusi spreminjajo svoje običaje
24. 11. 1997 10.49
Osebje moskovskega letališča je, da bi poenostavilo dosedanji strog postopek, prenehalo spraševati potnike, ki zapuščajo Rusijo, o višini vsote denarja, ki jo imajo pri sebi. Doslej je namreč moral vsak potnik izpolniti obrazec, v katerega je vpisal, koliko denarja bo nesel iz države. Po novem v večini primerov to ne bo več potrebno, razen za tiste, ki bodo imeli pri sebi več kot 500 dolarjev gotovine. Slednji bodo potrebovali bančno dokazilo o izvoru denarja. Tudi potniki, ki bodo imeli umetniška dela in druge dragocenosti, bodo dolžni izpolniti omenjeni obrazec. Dosedanji način je bil za marsikatere prava nočna mora, saj so potrebovali ogromno časa, da so izpolnili potrebne obrazce.
Mlada fronta danes: Praga bi se morala pogajati s sudetskimi Nemci
24. 11. 1997 00.00
Češki dnevnik Mlada fronta dnes se v ponedeljkovi izdaji odziva na najnovejše pozive bavarskih politikov k neposrednemu dialogu med češko vlado in sudetskimi Nemci.
Spomenik generalu Maistru bo verjetno na Trgu republike
19. 11. 1997 14.19
Ljubljanski odbor za postavitev spomenika generalu Maistru je danes predlagal najprimernješo lokacijo, konec septembra pa so v sodelovanju z ljubljanskim društvom arhitektov razpisali javni kiparski in arhitekturni natečaj za postavitev Maistrovega spomenika. Razpisno gradivo za sodelovanje na natečaju je prevzelo 21 udeležencev, ki morajo svoja dela oddati do 22. decembra. Spomenik, ki ga bodo predvidoma postavili konec leta 1998 ob 80. obletnici priključitve Štajerske Sloveniji, mora po zamisli odbora predstavljati prepoznaven lik generala Maistra; celotno figuro ali konjenika. Spomenik iz brona ali podobne zlitine, visok približno 7 metrov, pa naj bi skupaj s potrebnimi pripravami stal 50 do 70 milijonov tolarjev.
Irak ne more izbirati, kdo bo v komisiji ZN
18. 11. 1997 00.00
Ameriški obrambni minister William Cohen je na novinarski konferenci izjavil, da Iraku ne bodo ponudili nobenega korenčka, dokler v Bagdadu strokovnjakom ZN ne bodo ponovno dovolili pregleda vojaških naprav.
Francoski novinarji stavkajo
18. 11. 1997 00.00
Novinarji v Franciji danes stavkajo. Novinarski sindikati so pozvali k enodnevni stavki zaradi ukinitve davčnih olajšav novinarjem, zato zahtevajo tudi ustrezno povečanje plač. Francoska narodna skupščina je nedavno glasovala za ukinitev 30-odstotne davčne olajšave za novinarje. Odločitev mora potrditi še senat, zgornji dom parlamenta. Francoske radijske postaje danes namesto poročil oddajajo glasbo, vmes pa sporočajo zahteve novinarskega sindikata. Stavka se bo poznala tudi pri vsebini jutrišnjih izdaj časnikov.
Francija se zavzema za politično reševanje iraške krize
17. 11. 1997 00.00
Francija po besedah zunanjega ministra Huberta Vedrinea še ni sprejela nobene odločitve o sodelovanju v morebitni vojaški akciji proti Iraku.
Sadam Husein si ne želi spopada z ZDA
17. 11. 1997 00.00
Iraški predsednik Sadam Husein si v sporu okrog nadzora oborožitve z Združenimi narodi ne želi oboroženega spopada z Združenimi državami. Državna iraška tiskovna agencija INA je namreč poročala, da naj bi takšno stališče Sadam Husein v nedeljo zvečer zastopal na seji vlade. Visoki ameriški predstavnik, ki spremlja ameriško državno sekretarko Madeleine Albright na turneji po arabskih državah, pa je v Riadu sinoči izjavil, da ni sprejemljivo, da bi Irak sam določal, katere države ali koliko Američanov je lahko med inšpektorji posebne komisije Združenih narodov za iraško razorožitev (UNSCOM). To je prav želja Sadama Huseina, vendar mora omenjena komisija sama izbirati inšpektorje.