Muzeji
Velikonočni delavni čas muzejev
22. 04. 2000 09.43
V več kot sto muzejih po vsej Italiji bodo ta konec tedna, ki bo v znamenju velike noči, delovni čas podaljšali do 21. ure, je včeraj sporočil italijanski minister za kulturne spomenike.
Italijanski muzeji odprti tudi zvečer
16. 04. 2000 17.50
Italijanski državni muzeji bodo od danes naprej odprti do poznega večera. Tako bodo lahko obiskovalci že za veliko noč obiskali kakih 100 muzejev do 23. ure, je včeraj poročal italijanski časnik La Reppublica. Enako dolgo bodo odprte tudi galerije in arheološka najdišča. Italijanska ministrica za kulturo Giovanna Melandri je dejala, da gre za revolucijo, ki bo model za vso Evropo.
Ukradena umetniška dela na internetu
14. 04. 2000 11.34
Številni veliki muzeji v ZDA so se odločili, da bodo sledili zgledu muzejev iz Velike Britanije in Nemčije, s tem da bodo na internetu objavili podatke o umetninah, da bi tako pomagali ugotoviti, ali so jih morda med drugo svetovno vojno po Evropi pokradli nacisti.
Knjigarji z muzealci ponujajo kataloge
11. 04. 2000 13.39
V prireditvenem prostoru knjigarne Konzorcij na Slovenski cesti v Ljubljani je od danes do 17. aprila na ogled razstava katalogov slovenskih muzejev in galerij. S svojimi izdajami se predstavlja več kot 30 muzejev in galerij iz cele Slovenije z več kot 1000 publikacijami, ki pregledno in strnjeno predstavljajo delo domačih muzealcev v zadnjem letu, pa tudi nekatere odmevnejše muzejske projekte iz prejšnjih let. Razstavo sta odprla predsednica Skupnosti muzejev Slovenije in obenem direktorica Muzeja novejše zgodovine Celje Andreja Rihter in državni podsekretar v ministrstvu za kulturo Gojko Zupan.
Muzejo vabijo s popusti
15. 03. 2000 15.00
Šestindvajset muzejev v Sloveniji in Avstriji želi s posebnimi popusti na razstave privabiti več obiskovalcev. Z brezplačno kartico Društva za podporo muzejem in razstavam ''Museum Bonus Card Steiermark'' (Musis) dobijo obiskovalci od 15- do 20-odstotni popust za vstopnice ter dodatne ugodnosti v gostiščih in hotelih obeh držav.
Muzeji pozivajo k sprejetju kulturnega programa
01. 03. 2000 20.52
Večina slovenskih regionalnih muzejev v Sloveniji ima finančne težave, ki so posledica nedoslednosti v zakonodaji, za katero odgovarja država, sta v izjavi za javnost opozorila Skupnost muzejev Slovenije in Slovensko muzejsko društvo. Zaradi takšnih zapletov slovenski regionalni muzeji, ki so bili ustanovljeni za varovanje premične kulturne dediščine na regionalni ravni, svoje naloge ne morejo kakovostno opravljati.
Razpis za Valvasorjeve nagrade
18. 01. 2000 12.58
Slovensko muzejsko društvo je objavilo četrti razpis za Valvasorjevo nagrado in Valvasorjeva priznanja za leto 1999. Kandidate lahko predlagajo muzeji in galerije, strokovne organizacije za varstvo premične naravne in kulturne dediščine, strokovna društva, posamezniki in delovne organizacije. Predloge je treba poslati do 18. marca na naslov Slovensko muzejsko društvo, KIC, Trg francoske revolucije 7, 1000 Ljubljana, s pripisom Valvasorjeva nagrada in priznanja.
Španski muzeji lani dobro obiskani
07. 01. 2000 12.40
Trije veliki madridski muzeji Prado, Reina Sofia in Thyssen-Bornemisza so leta 1999 zabeležili rekordnih nekaj več kot 3,8 milijona obiskovalcev, so sporočili z ministrstva za kulturo.
Najpomembnejša razstava v Berlinu
02. 01. 2000 12.21
Najpomembnejša razstava v letu 2000 v Berlinu naj bi po mnenju poznavalcev bila razstava Sedem gričev - slike in znamenja 21. stoletja, ki bo odprta od 14. maja do 5. novembra. Ta obsežna prireditev bo potekala sočasno s svetovno razstavo Expo 2000 v Hannovru. Berlinska razstava, ki bo organizatorje stala 20 milijonov mark, bo razdeljena na sedem področij: jedro, džungla, vesolje, civilizacija, vera, vedenje in sanje. Na njej naj bi razstavljali vsi pomembnejši svetovni muzeji in high-tech centri.
Leipzig v duhu Bacha
31. 12. 1999 14.03
Saška metropola Leipzig za prihodnje leto pripravlja obširen program obeleževanja 250-letnice smrti skladatelja Johanna Sebastiana Bacha (1685-1750). Bach je v Leipzigu bival in ustvarjal skoraj tri desetletja ter tam napisal nekaj pomembnih glasbenih del.
Svetlobni spektakel v Berlinu
28. 12. 1999 15.12
Berlin, ki zadnji dan v starem letu pričakuje 1,5 milijona obiskovalcev, bo prehod v novo tisočletje obeležil z velikim svetlobnim spektaklom. V mestu bodo namreč razsvetlili 4,5 kilometra dolgo pot od mestne hiše prek Brandenburških vrat do Slavoloka zmage.
Pariški Louvre odprl podzemni podhod
15. 12. 1999 16.31
Z odprtjem podzemnega prehoda pod Seino se je pariški muzej Louvre povezal s parkom Tuileries na desnem bregu reke. S tem so vzpostavili povezavo tudi med muzeji d'Orsey, Orangerie in Jeu de Paume. V Louvreu so odprli tudi sedem novih dvoran v krilu Richelieu, ki so posvečene delom, nastalim med letoma 1815 in 1848. V novih dvoranah je razstavljenih 175 del, od katerih jih je muzej sto kupil po letu 1986. Po restavraciji, ki naj bi jo končali v začetku leta 2000, bo imel Louvre 61.300 kvadratnih metrov razstavnih površin, na katerih bo razstavljenih 32.000 umetniških del. Leta 1984 je Louvre obsegal 31.200 kvadratnih metrov, v začetku 90. let pa je razstavljal 22.000 del.
Bronasta doba na ogled v pariškem Grand Palais
22. 09. 1999 15.51
Svet Evrope bo 28. septembra 1999 v pariški Narodni galeriji Grand Palais začel še eno umetniško razstavo o ''bogovih in herojih bronaste dobe: Evropa v času Uliksa''. Približno 200 razstavnih predmetov, ki so jih prispevali muzeji iz 23 evropskih dežel, bo oživilo eno najpomembnejših obdobij antične evropske zgodovine, v kateri je od gorovja Ural do Atlantika in od Skandinavije do Sredozemlja nastala oblika kulturne enotnosti. Na razstavi bodo znameniti predmeti te slavne evropske dobe, na primer slavna Charlot of the Sun iz danskega mesta Trundholm ter kultni vozovi iz srednje Evrope in Sredozemlja. Najdbe zlata iz kraljevih grobov v Mikenah bodo razstavljene poleg zlate posode, odkrite v severni Evropi. Ogledati si bo mogoče tudi nenavadna ''zlata pokrivala'', ki so jih nosile elitne enote iz francoskega Avantona in nemškega Schifferstadta. Obiskovalci bodo med razstavo lahko prisluhnili homerskim legendam, ki bodo ponazarjale pomembnost bronaste dobe pri nastajanju Evrope. Razstava predstavlja vrh kampanje Sveta Evrope o bronasti dobi. Po tem, ko je bila na ogled v Koebenhavn, Bonnu in sedaj v Parizu, kjer se bo nadaljevala do 19. januarja 2000, se bo preselila v Narodni arheološki muzej v Atenah. Od leta 1954 je Svet Evrope priredil že 26 umetnostnih razstav, od katerih jih je bilo pet v Parizu. Med 41 državami članicami Sveta Evrope je tudi Slovenija.
Razstava Bionika v Tehničnem muzeju v Bistri
16. 09. 1999 14.37
Minister za kulturo Jožef Školč bo danes ob 17. uri v Tehničnem muzeju Slovenije v Bistri pri Vrhniki odprl mednarodno razstavo Bionika. Pripravili so jo v deželnem muzeju za tehniko in delo v nemškem Mannheimu. Pred odprtjem razstave bo ob 16. uri Rudolf Bannasch z berlinske tehnične univerze predaval na temo Bionika - povzetki raziskav o kopenskih in vodnih živalih.
Razstave ob izteku 20. stoletja
04. 09. 1999 18.11
Trije berlinski muzeji so danes odprli razstave ob izteku 20. stoletja. Z razstavo Nasilje v umetnosti se predstavljajo trije sodobni nemški slikarji George Grosz, Joseph Beuys, Georg Baselitz in Andy Warhol. Nova narodna galerija v Berlinu je pripravila razstavo Duh in materija, ki predstavlja slikarje Vasilija Kandinskega, Otta Kokoschko in Paula Kleeja. Muzej sodobne umetnosti pa je razstavil kolaže in montaže Maxa Ernsta, Daniela Spoerrija in Nam June Paik.
Zaradi stavke zaprti muzeji v Parizu
19. 05. 1999 15.29
Zaradi stavke zaposlenih na področju kulture je danes v Parizu zaprtih več muzejev, med temi tudi Louvre in Musee d'Orsay. Stavkajoči skušajo doseči predvsem odprtje novih delovnih mest in sprejetje ukrepov za odpravo negotovosti na delovnih mestih. Po trditvah francoskih sindikatov ima 2000 kulturnih delavcev neredno zaposlitev, po njihovih ocenah pa bi bilo treba odpreti še tisoč delovnih mest, da bi zagotovili normalno delovanje kulturnega sektorja.
Rekordna udeležba na muzejskem sejmu
13. 05. 1999 22.14
V Cankarjevem domu se na četrtem muzejskem sejmu predstavlja 40 slovenskih muzejev, s predstavitvami svojih najljubših predmetov pa se jim bodo v prihodnjih dveh dneh pridružile še tri muzejske ustanove iz tujine, iz Velike Britanije, Finske in Hrvaške. Sredi razstavnega prostora si je tako mogoče ogledati tudi papirnate čeveljce iz leta 1940, ki so pripadali takratni direktorici muzeja v Helsinkih. Sejem bo svoja vrata zaprl čez približno teden dni, v tem času pa bodo posamezni slovenski muzeji pripravili tudi celostne predstavitve svojega dela.
Slovenija in Kitajska podpisali program sodelovanja v kulturi, znanosti in izobraževanju
12. 05. 1999 10.49
Slovenija je s Kitajsko podpisala triletni program sodelovanja na področju kulture, znanosti in izobraževanja.
V Bologni bodo pripravili razstavo Alberta Giacomettija
11. 05. 1999 15.07
V Muzeju Morandi v Bologni bo od 19. junija do 6. septembra na ogled razstava kakih 120 del švicarskega umetnika Alberta Giacomettija (1901-1966). Obiskovalci bodo lahko občudovali kipe iz brona in mavca, ki jih je Giacometti ustvaril med leti 1923 in 1964, ter 40 risb, nastalih med leti 1930 in 1965.
Srečanje Evropskega muzejskega foruma z razglasitvijo Evropskega muzeja leta
09. 05. 1999 11.53
Ljubljana bo med 12. in 15. majem gostiteljica Evropskega muzejskega foruma, ob koncu srečanja bodo razglasili tudi Evropski muzej leta (EMYA); za to častno priznanje se lahko potegujejo vsi na novo odprti muzeji in tisti, ki so v zadnjem letu prenovili svoje zbirke. Slovesna razglasitev muzeja leta in podelitev drugih priznanj bo v soboto, 15. maja, zvečer na ljubljanskem gradu.
Italijanski muzeji bodo poleti odprti dlje
01. 05. 1999 12.30
Najpomembnejši italijanski muzeji bodo čez poletje odprti dlje, in sicer do 21. ure zvečer, v sobotah pa celo do polnoči. Arheološke znamenitosti, vključno s Pompeji in rimskim kolosejem bodo, ostale odprte vse do 20. ure. Podaljšan čas ogledov bo že tretje leto zapored trajal vse do oktobra. Med muzeji in galerijami, ki jih bo mogoče obiskati v večernih urah, so še galerija Uffizi v Firencah, galerija Borghese in grad Sant'Angelo v Rimu ter kraljeva palača v Neaplju.
Muzeji in knjižnice skupaj na internetu
23. 03. 1999 07.52
Znameniti muzeji in narodne knjižnice iz vse Evrope se bodo v prihodnje skupaj predstavili na internetu. Pri tem nameravajo razširiti že obstoječo spletno stran Web Service skupno 40 evropskih narodnih knjižnic še z informacijami o muzejih, so sporočili danes iz Berlina.
Weimar kulturna prestolnica leta 1999
20. 12. 1998 12.24
Stockholm se je v soboto poslovil od naziva kulturne prestolnice Evrope v letu 1998 in uradni naslov prepustil Weimarju v nemški deželi Thueringen. V švedski prestolnici so ob tej priložnosti številni muzeji, gledališča in glasbene ustanove obiskovalcem nudile prost vstop na vse prireditve. Weimar bo leta 1999 zadnja kulturna prestolnica Evropske unije, preden bodo ta naslov leta 2000 podelili več evropskim mestom hkrati. V Stockholmu so s proračunom v višini približno 230 milijonov mark izvedli več kot 1100 prireditev. Vrhunec ''prestolovanja'' je bilo odprtje novega Muzeja za moderno umetnost.
Svetovni judovski kongres zahteva, da francoski muzeji vrnejo več kot 2000 umetniških predmetov
23. 11. 1998 12.24
Izvršni direktor Svetovnega judovskega kongresa Elan Steinberg je v pogovoru za današnjo izdajo avstrijske revije Format zahteval, da francoski muzeji vrnejo 2058 umetniških predmetov, ki so bili v lasti judovskih zbirk, preden so jih zasegli nacisti.
Maori bodo zahtevali glave svojih prednikov
29. 06. 1998 07.58
Novozelandski Maori nameravajo začeti kampanjo za vrnitev glav svojih prednikov, ki so razpršene po številnih muzejih po svetu. Novozelandski minister za maorska vprašanja Tau Henare je na nedavnem obisku v Veliki Britaniji dejal, da bodo skušali dobiti nazaj številne tetovirane glave Maorov iz 19. stoletja, ki so jih v prejšnjem stoletju na stotine drago prodajali. Čeprav jih nekateri muzeji še razstavljajo, je večina glav preveč grozljivih, da bi jih kazali obiskovalcem. Minister je opomnil sedanje lastnike, naj si skušajo predstavljati, kako bi se počutili, če bi videli glavo svojega dedka na reklamnem plakatu za obisk muzeja, ter poudaril, da bodo želeli dobiti glave maorskih prednikov nazaj. "Vse, kar želimo, je, da poslušate svoja srca in ne denarnic, in vsi bomo mirno spali," je še dejal ob otvoritvi muzeja v Middleboroughu, rojstnem kraju pomorščaka Jamesa Cooka, ki je odkril Novo Zelandijo.
Dva nominiranca iz Slovenije za Evropski muzej leta
12. 06. 1998 11.36
Na grškem otoku Samos bodo v soboto, 13. junija, podelili naziv Evropski muzej leta (EMYA). Iz Slovenije se letos za ta laskavi naslov potegujeta dve muzejski ustanovi: Muzej novejše zgodovine iz Ljubljane ter Otroški muzej Hermanov brlog, ki deluje kot oddelek celjskega Muzeja novejše zgodovine.
Podelili Valvasorjevo nagrado in priznanja
15. 05. 1998 16.16
V Narodni galeriji so podelili Valvasorjevo nagrado in priznanja. Valvasorjevo nagrado je prejel Drago Svoljšak, Valvasorjevo priznanje pa Janez Balažic, Metka Fujs, Branko Kerman, Nataša Konestabo, Franc Kuzmič in Irena Šavel za stalno razstavo Pokrajinskega muzeja Murska Sobota. Podelili so tudi tudi dve častni Valvasorjevi priznanji, in sicer Slovenskim železnicam in Marjanu Božiču. Kot je na podelitvi med drugim poudaril lanskoletni Valvasorjev nagrajenec Janez Kos, so muzeji, arhivi in drugi varovalci kulturne dediščine varuhi narodnega in tudi državnega pečatnika
Žalostno leto za singapurska zabavišča
20. 04. 1998 09.51
Singapurska zabavišča imajo zaradi finančnega pretresa polotoške republike in zagrenjenosti prebivalcev za sabo črno leto, piše The Sunday Times. Število obiskovalcev se je po podatkih singapurskega turističnega urada lani znižalo za 8,4 odstotka, na približno 16 milijonov obiskovalcev. Predlani se je posel povečal za 3,1 odstotka, prvič po dolgih letih celo zabeležil rekorden obisk, preden so lanskoletni dogodki zaustavili rast. Krizo so občutila lokalna zabavišča, parki vseh vrst, muzeji, galerije, vrtovi, živalski vrtovi in naravni parki.
Galerija Uffizi odslej ponuja tudi kavarno
04. 04. 1998 10.59
V enem od najbogatejših in najbolj obiskanih muzejev, galeriji Uffizi v Firencah, si odslej obiskovalci lahko odpočijejo ob skodelici kave. Pred dnevi so namreč mestni predstavniki otvorili prvo kavarno v palači Uffizi. To pa je le zadnji v nizu znakov mini-revolucije v italijanskih muzejih v zadnjih nekaj letih. Med drugim so muzeji odprti dlje, galerije, ki so bile dolgo zaprte, so znova odprli, v galeriji Ufizzi pa so že pred časom uvedli možnost rezervacije vstopnic po telefonu, da bi se tako izognili dolgim čakalnim vrstam.
Italijanski muzeji bodo odprti tudi zvečer
12. 03. 1998 07.57
Ljubitelji umetnosti bodo lahko v bodoče italijanske muzeje obiskovali tudi zvečer. 17 muzejev, med njimi tudi galeriji Uffizi v Firencah in Borghese v Rimu, bo od aprila odprtih do 22. ure. Dosedaj so vrata za obiskovalce zapirali že popoldan. Italijanski minister za kulturo Walter Veltroni je napovedal, da bodo nov urnik zaenkrat preizkušali do leta 2000.