N'

Romanopisec Martin Garzo dobitnik španske nagrade Nadal
08. 01. 1999 12.33
Španski romanopisec Gustavo Martin Garzo je dobitnik tradicionalne literarne nagrade Nadal. Najstarejše špansko literarno priznanje so 50-letnemu pisatelju podelili za ljubezenski roman Las historias de Marta y Fernando (Zgodbe o Marti in Fernandu). Nagrado Nadal podeljuje založba Destino in jo spremlja denarna premija v višini treh milijonov pezet (približno 3,5 milijona SIT).

Christo in Jeanne-Claude pripravljata instalacijo v Central Parku
08. 01. 1999 12.32
Konceptualna umetnika Christo in Jeanne-Claude, ki sta nazadnje zavila drevesa v Bruslju, želita zdaj v Central Parku v New Yorku postaviti 11.000 jeklenih vrat. Uprava parka sedemmilijonske metropole projekta doslej sicer še ni odobrila. Umetniškemu paru tako ni preostalo drugega, kot da sta za mnenje povprašala same Newyorčane, je poročal New York Times. Nekemu socialnemu psihologu sta naročila, da za mnenje o projektu povpraša 660 Newyorčanov. ''Večina je za instalacijo,'' sta povedala umetnika. Postaviti želita 4,5 metra visoka jeklena vrata, prekrita s trakovi blaga barve žafrana, tako da bi nastala 43 kilometrov dolga pot. Uprava parka se boji, da bi ovijanje poškodovalo drevesne popke in da bi park zaradi množice obiskovalcev, ki jo pričakujejo, utegnil utrpeti škodo.

EU namenja 2,9 milijona ekujev za prevajanje in branje
08. 01. 1999 12.31
Evropska komisija je v okviru programa Ariane izbrala 292 od skupaj 474 prijavljenih projektov s področja prevajanja in spodbujanja branja knjig. Za izvedbo projektov bo Bruselj namenil 2,9 milijona ekujev. V programu Ariane sodelujejo države članice Evropske unije in države Evropskega prostotrgovinskega sporazuma EFTA. V okviru programa so financirani projekti, katerih cilj je izboljšati javni dostop do knjig in spodbujati branje, prevajalski projekti in tudi izobraževanje področnih strokovnjakov.

Avstralija poskuša privabiti turiste
08. 01. 1999 12.25
Avstralija je sprožila 94.5 milijona dolarjev vredno oglaševalsko kampanjo, ki bi pripomogla k dvigu turističnega obiska te dežele. Akcijo jo sprožili v 12 državah, ki zavzemajo Severno Ameriko, Evropo in Azijo. Avstralska turistična zveza pravi, da bo akcija sprožila svetovni interes in to ravno pred začetkom Olimpijskih iger v Sydneyu leta 2000. Minister za turizem, ki je organiziral kampanjo pravi, da bi akcija privabila okoli 5 milijonov turistov na leto. Lansko leto je Avstralijo obiskalo 4.1 milijona turistov.

Hyundaijev nakup
08. 01. 1999 12.06
Včeraj so predstavniki podjetja LG izjavili, da bodo podjetju Hyundai odstopili 100 odstotni delež, predstavniki Hyundaija pa so obljubili, da ne bodo odpustili nobenega delavca. Hyundai se bo odrekel dvema velikima posloma v zameno za prevzem podjetja LG Semicom. Hyundai bo odkupil vse delnice podjetja do konca tega meseca. Predsednik Hyundaija pa je še izjavil, da bodo zaposlili skoraj 10,000 delavcev iz podjetja LG Semicom.

Microsoft v dogovorih o nakupu televizijske postaje
08. 01. 1999 11.36
Podjetje Microsoft je ta teden oznanilo, da se bodo potegovali za nakup franšiz kabelske televizije Westminster in Milton Keynes. Microsoft se bo kot kupec pridružil podjetjema Cable & Wireless in NTL za nakup dveh franšiz. Franšize, ki imajo okoli 80,000 podpisnikov, so na razpolago od takrat, ko je Evropska komisija naročila podjetju BT prodajo svoj delež, potem pa dovolila telekomunikacijskemu gigantu formirati svojo vzajemno televizijsko družbo, skupaj z BSkyB.

Švedi z Avstralci v Perthu
08. 01. 1999 10.50
V finalu Hopmanovega pokala mešanih teniških ekip v Perthu (550.000 ameriških dolarjev nagradnega sklada) bosta igrali reprezentanci Švedske in Avstralije. Švedska je v petek v odločilnem obračunu skupine B premagala Švico z 2:1, že v četrtek pa si je prvič po letu 1989 nastop v zaključku tega tekmovanja zagotovila tudi Avstralija. V drugem petkovem dvoboju je ZDA premagala branilko naslova Slovaško s 3:0.

Halard Decugis in van Roost v finalu
08. 01. 1999 10.41
Prva nosilka Belgijka Dominique van Roost in tretja postavljena igralka Francozinja Julie Halard Decugis bosta igrali v finalu teniškega turnirja v Aucklandu (112.500 ameriških dolarjev nagradnega sklada). V polfinalu je van Roostova premagala četrto nosilko Avstrijko Barbaro Schett s 6:3 in 6:1, Halard Decugisova pa drugo igralko turnirja Italijanko Silvijo Farino s 7:6 (7:5), 6:1.

V Izraelu v prodaji bomboni s Hitlerjevo podobo
08. 01. 1999 08.45
V Izraelu so naprodaj bomboni s podobo nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja, ki so ''okrašeni'' tudi s svastiko - kljukastimi križi, poroča izraelsko časopisje. Bombone z imenom Tofita uvažajo iz Turčije, kjer jih izdeluje podjetje Kent. V vrečki lahko kupci najdejo tudi karikature diktatorjev, kot sta na primer Hitler in iraški voditelj Sadam Husein. Prodajalec spornih bombonov se sicer izgovarja, da ni vedel, da je na njih Hitlerjeva podoba. Pooblaščeni uvoznik bombonov iz Turčije David Bisso pa je povedal, da so v zadnjih mesecih prejeli več pritožb prebivalcev Izraela, preživelih strahote nacističnih koncentracijskih taborišč.

Princ Edward: biti ali ne biti vojvoda
08. 01. 1999 08.33
Napoved poroke princa Edwarda, najmlajšega sina britanske kraljice Elizabete II., je sprožila pereče vprašanje: ali bo kraljica še naprej sledila tradiciji in tudi svojemu najmlajšemu sinu podelila naslov vojvode ali pa se bo temu v skladu z napovedmi o posodabljanju monarhije raje odpovedala? V prvem primeru bi prinčeva zaročenka Sophie Rhys-Jones, ki sicer ni plemiškega rodu, postala vojvodinja, v drugem pa bi se morala zadovoljiti z naslovom ''Kraljeva visokost, princesa Edward''. Medtem ko so nekateri kronisti kraljeve družine prepričani, da bo princ bržkone dobil vojvodski naslov - omenjajo naziv vojvoda Cambridgea -, nekateri strokovnjaki za ustavno pravo menijo, da se kraljica ne bo odločila za ''slabe signale'' v času, ko se vlada pripravlja, da bo plemičem odvzela dedno pravico do sedeža v lordski zbornici.

Brezposelni v Rimu se zatekajo kar k vedeževalcem
08. 01. 1999 08.24
Mladi brezposelni v Rimu se še danes radi zatekajo po nasvet k vedeževalcem. Mlade ljudi, ki jim na Piazzi Navoni berejo prihodnost iz rok in kart, sedaj ne zanima več v prvi vrsti ljubezen. Po pisanju tamkajšnjih časnikov želijo danes vedeti predvsem, ali bodo v novem letu dobili delo. ''Da bi preprečili dejanja, do katerih prihaja iz obupa, smo pogosto prisiljeni prevzeti delo socialnih delavcev,'' je povedal eden od vedeževalcev.

V Turčiji le prepovedali preverjanje devištva pri ženskah
08. 01. 1999 08.23
Turško pravosodno ministrstvo je sredi tedna izdalo odlok, ki prepoveduje prisilno preverjanje devištva pri ženskah. Vsako leto naredi samomor kar nekaj deklet, ki jih prisilijo v pregled, pri katerem ugotavljajo, ali je njihova deviška kožica še vedno nedotaknjena. Tovrstne preglede opravljajo predvsem v domovih državnih šol in na podeželju. Ministrstvo je v odloku zapisalo, da ne sme nihče pregledovati ljudi in jih potem kaznovati na način, ki žali njihova občutja sramu in časti. Nekdanja ministrica za ženske in družino je lani izzvala hude reakcije feministk in skupin za zaščito človekovih pravic, ko se je postavila v bran preverjanja devištva. Isilay Saygin se je postavila na stališče, da bi dekleta, ki so naredila samomor zaradi preverjanja devištva, to tako ali tako storila.

Učenci dvomili, da je učiteljica res učiteljica, pa jim je dokazala...
08. 01. 1999 08.20
Učiteljica v neki šoli na severu Izraela je na preprost in učinkovit način dokazala svojo ženskost, o kateri so njeni učenci nenehno dvomili - pred razredom se je namreč slekla, piše izraelski časopis Jedioth Achronoth. Učenci so učiteljico nenehno izzivali s pripombami, češ da je videti ''kot moški'', zato je pred razredom odvrgla obleko. Nekateri učenci so bili ob tem šokirani, druge je premagal sram, nekaj pa jih je celo izjavilo, da je učiteljica ''super'' in da so bili razočarani, ko je bilo slačenja konec, še piše časnik. Šolske oblasti pa z dejanjem očitno niso bile zadovoljne, časnik dodaja, da so učiteljico odpeljali v bližnjo bolnišnico - na psihiatrični pregled.

Decembrski triumf belgijske mobilne telefonije
08. 01. 1999 08.19
Decembra lani so belgijski operaterji mobilne telefonije v povprečju pridobili 8000 naročnikov dnevno. Osrednja belgijska operaterja, Proximus in Mobistar, sta leto 1998 sklenila zmagoslavno, saj je prodaja presegla najbolj optimistične napovedi z začetka leta. Po podatkih Proximusa in Mobistara, ki jih objavljajo belgijski časniki, je njuna prodaja narasla kar za 80 odstotkov. Danes je v Belgiji 1,75 milijona naročnikov mobilne telefonije, njihovo število pa se bo po predvidevanjih operaterjev do konca leta 2000 povečalo na tri milijone, kar bi pomenilo, da bo mobilni telefon uporabljal vsak tretji Belgijec. K takšnemu uspešnemu koncu leta so v precejšnji meri pripomogle ugodne božične cene mobilnih telefonov in nizke promocijske naročnine. Cena telefonov se je lani v Belgiji v povprečju znižala za od petino do četrtino (20 do 25 odstotkov), v času ugodnih božičnih ponudb pa je bilo moč mobilni telefon kupiti za manj kot 5000 frankov (približno 250 mark oziroma 123 evrov).

Renault prodal rekordnih 2,1 milijona avtomobilov
08. 01. 1999 08.12
Francoski proizvajalec avtomobilov Renault je lani, ko je praznoval stoletnico ustanovitve, dosegel zastavljeni cilj: prodal je 2,1 milijona osebnih avtomobilov in lahkih gospodarskih vozil ter tako kar za 15,8 odstotka izboljšal prodajo v primerjavi z letom 1997. Po sicer še začasnih podatkih je z 1,76 milijona prodanih vozil na zahodnoevropskem trgu prvič v zadnjih petnajstih letih postal najbolje prodajana avtomobilska znamka v tem delu sveta, kjer je s prestola izpodrinil Volkswagen. Prodaja se je skokovito povzpela v vseh evropskih državah, v Franciji pa je Renault uspel tržni delež povečati za dva odstotka. Pri Renaultu so lahko zadovoljni tudi s prodajo na trgih zunaj Evrope. V Turčiji ima vodilni tržni delež, v državah Mercosurja pa se je prodaja povečala za petino.

Družba Boullion naročila 30 letal airbus
08. 01. 1999 08.03
Uspešna ameriška družba Boullion Aviation Services, ki se ukvarja z leasingom letal, je pri evropskem Airbus-Konsortiumu naročila 30 letal airbus tipa A-320 in tipa A-319 v skupni vrednosti 1,3 milijarde dolarjev. Družba Boullion, ki je po novem v lasti Deutsche Bank, je doslej letala kupovala le pri družbi Boeing. Trenutno ima družba Boullion v lasti 30 letal, že lani poleti pa so naročili še 30 Boeingov 737. Skupaj bodo torej svojo floto povečali za 200 odstotkov. Dobava nedavno naročenih letal bo potekala od leta 2002 do leta 2006.

International Paper kupuje rusko tovarno
08. 01. 1999 08.00
Medtem ko se zaposleni v največja papirniški družbi na svetu International Paper (IP) v New Yorku in drugih državah ZDA pripravljajo na odpuščanje - ukinili naj bi približno 9000 delovnih mest -, se evropska divizija te družbe širi v Rusijo. IP je prevzela nadzor v ruski tovarni OAO Svetogorsk, ki proizvaja pisarniški papir, embalažo za mleko in sokove ter papir za druge namene. Kot je dejal predstavnik družbe Jack Cox, načrtujejo z nakupom 95 odstotkov ruske družbe zadostiti povpraševanju po proizvodih te vrste v Rusiji in drugih vzhodnoevropskih državah. Evropska podružnica IP ima svoje obrate še v Franciji, Nemčiji, na Poljskem in v Veliki Britaniji.

Volvo načrtuje povezovanje
08. 01. 1999 07.58
Švedski proizvajalec avtomobilov Volvo je po pisanju časnika Financial Times najel ameriško investicijsko banko, da bi raziskala možnosti prodaje njegove proizvodnje osebnih avtomobilov. Med možnimi partnerji za sklenitev posla, katerega vrednost ocenjujejo na 4,8 do 5,4 milijarde dolarjev, so ameriški Ford, italijanski Fiat in nemški Volkswagen. Denar od prodaje bi Volvu omogočil predvsem širitev na področju proizvodnje tovornjakov, avtobusov in gradbenih strojev. Volvo je eden najmanjših neodvisnih izdelovalcev osebnih avtomobilov, zato je vlaganje v razvoj zanj po mnenju poznavalcev postalo preveliko finančno breme. Novice pri Volvu niso želeli niti potrditi niti zanikati. Med možnimi oblikami povezovanja z drugimi avtomobilskimi podjetji so prodaja delnic, celotnega oddelka ali ustanovitev skupnega podjetja. Volvo je v lanskih prvih treh četrtletjih prodal 314.300 osebnih avtomobilov, kar je za štiri odstotke več kot v enakem obdobju leta 1997. V opazovanem obdobju se je prodaja tovornih vozil povečala za 26 odstotkov.

Kitajska dobila skrivne ameriške podatke
07. 01. 1999 17.02
Kitajska naj bi dobila skrivne informacije o načinu izdelave ameriških jedrskih glav, glavni osumljenec za to pa je ameriški znanstvenik, ki je delal za ameriško ministrstvo za energijo. FBI še vedno preučuje incident, ki se je zgodil sredi osemdesetih let v Narodnem laboratoriju v Los Alamosu in je bil odkrit šele leta 1995. Aretirali niso še nikogar, glavni osumljenci pa naj bi bili že umaknjeni iz pomembnih znanstvenih položajev.

Predsednik Kučan sprejel avstrijskega veleposlanika
07. 01. 1999 16.30
Predsednik republike Milan Kučan je danes na delovni pogovor sprejel avstrijskega veleposlanika v Sloveniji Gerharda Wagnerja, ki ga je seznanil z dosežki avstrijskega predsedovanja Evropski uniji. To je bilo po avstrijski oceni delovno zelo intenzivno, brez zgodovinskih dosežkov, vendar uspešno, so sporočili iz urada predsednika republike. Predsednik Kučan je menil, da je za Slovenijo še posebej pomembno, da so se v času avstrijskega predsedovanja začela pogajanja EU s prvim krogom kandidatk, med katerimi je tudi Slovenija, in da so se v tem času za nekatera področja tudi že uspešno končala. Širitev EU je objektivna nujnost in interes Evrope, zato predsednik Kučan tudi v prihodnje pričakuje podporo in sodelovanje Avstrije in Italije pri naporih Slovenije, da čimprej uredi svoje življenje v skladu z merili EU.

Po dobrih tridesetih letih lani ceste terjale najmanjši krvni davek
07. 01. 1999 13.19
Na slovenskih cestah je lani ugasnilo 308 življenj, kar je po 36 letih drugo najmanjše število žrtev, ki so jih terjale ceste. Še manj usodne so bile ceste le leta 1963, ko je zaradi posledic prometnih nesreč umrlo 246 oseb, po tistem pa se je število mrtvih na cestah vrtoglavo vzpenjalo vse do leta 1995, ko je na cestah ugasnilo 415 življenj, je na današnji novinarski konferenci poudaril predsednik Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Ivan Winkler. Na področju varnosti v prometu je tako dosežen pozitiveni premik, saj se je v drugi polovici lanskega leta v primerjavi z enakim obdobjem v letu poprej število žrtev zmanjšalo za 69, je dejal Winkler in dodal, da kljub tem spodbudnim podatkom s stanjem prometne varnosti v Sloveniji ne moremo biti zadovoljni, saj se Slovenija s 155 mrtvimi na milijon prebivalcev šele približuje srednjevarnim državam Evropske unije. Za zdaj ji je uspelo prehiteti le Portugalsko in Grčijo, v katerih je v zadnjih letih opazen rahel porast števila mrtvih na cestah.

Texaco bo izplačal 3.1 milijonov dolarjev
07. 01. 1999 11.54
Delavska predstavnica Alexis Herman je včeraj izjavila, da bo podjetje Texaco izplačalo 3.1 milijonov dolarjev menedžerkam, ki so dobivale manjše plače od predstavnikov moškega spola za opravljanje podobnega dela. Hermanova je opozorila tudi ostala večja ameriška podjetja, da jih čaka natančna preiskava zaradi politike plačevanja dohodkov. Dogovor z Texacom omogoča zaostalo plačilo in dvig plač 186 zaposlenim ženskam.

Švicarja v Perthu premagala ZDA
07. 01. 1999 10.40
Mešana teniška reprezentanca Švice je na tekmovanju za Hopmanov pokal v Perthu v skupini B premagala ZDA z 2:1. Martina Hingis je ugnala Lindsay Davenport s 6:3, 5:7, 6:2, v drugem posamičnem dvoboju pa je bil Američan Jan-Michel Gambill s 6:4, 6:4 boljši od Iva Heubergerja. V odločilni igri dvojic sta Heuberger in Hingisova premagala Gambilla in Davenportovo s 6:3, 6:3.

Režiserka Muratova dobitnica letošnje umetniške nagrade
07. 01. 1999 10.18
Režiserka romunskega rodu Kira Muratova bo prejela letošnjo umetniško nagrado, ki jo vsako leto podeljuje Akademija umetnosti Berlin-Brandenburga, so včeraj sporočili v Berlinu. Priznanje, ki ga spremlja denarna nagrada v višini 30.000 mark, tradicionalno podeljujejo 18. marca v spomin na Pomlad narodov, ki se je leta 1848 začela v Berlinu. Kira Muratova je med drugim posnela film Astenični sindrom, ki je leta 1990 prejel srebrnega medveda na berlinskem filmskem festivalu. Njen prvi dolgometražec Naš vsakdanji kruh iz leta 1964 je kritičen pogled na kolhoze. Njena filma Kratka srečanja (1967) in Dolga poslavljanja (1971), sta portreta dveh žensk. V Sovjetski zvezi sta bila dolgo časa prepovedana. Režiserka, ki se je leta 1934 rodila v Sorokiju v današnji Moldaviji oziroma nekdanji Romuniji, od leta 1961 živi v Odesi v Ukrajini. Umetniško nagrado omenjene nemške akademije so v prejšnjih letih med drugim podelili italijanskemu arhitektu Renzu Pianu in francoskemu skladatelju Pierru Boulezu.

Salman Rushdie v Mehiki odprl hišo za preganjane pisatelje
07. 01. 1999 10.17
Britanski pisec Salman Rushdie je v Ciudad de Mexicu odprl zatočišče za preganjane književnike. Mehiška prestolnica, ki je bila v minulem letu proglašena za pribežališče za preganjane literate, je z odprtjem zatočišča izpolnila svojo obveznost. Naslov podeljuje mednarodni parlament pisateljev, lani pa si ga je mehiško glavno mesto delilo z 32 drugimi mesti po svetu. Rushdie, ki ga zaradi romana Satanski stihi preganjajo islamski skrajneži po vsem svetu, se je v začetku tedna skrbno varovan pojavil v Ciudad de Mexicu. Kot je dejal, mora biti še vedno zelo previden, kljub temu pa je prepričan, da se je bilo vredno boriti proti verski nestrpnosti.

V tekmovalnem programu Berlinala dve svetovni premieri iz Azije
07. 01. 1999 10.16
V tekmovalnem programu Mednarodnega filmskega festivala v Berlinu, ki bo potekal od 10. do 21. februarja, bosta tudi dva azijska filma, ki bosta na festivalu doživela svetovni premieri. Režiserka Ann Hui iz Hong Konga, ki je leta 1995 za Summer Now (Poletje zdaj) prejela srebrnega medveda, bo na 49. Berlinalu predstavila svoj najnovejši film z naslovom Qian Yan Wan Yu (Običajni junaki). Film prikazuje pretrese in občutja ljudi v Hong Kongu v 80. in 90. letih. Japonski režiser Jošimicu Morita pa se bo v glavnem tekmovalnem programu predstavil s psihološkim trilerjem Keiho Dai Sanjyukyu Jyo (Goli zakon). Poleg tega bodo v sekciji Panorama prikazali še tri azijske filme.

Dogovor med Mitsubishijem in Boeingom
07. 01. 1999 10.14
Podjetji Mitsubishi in Boeing sta včeraj podpisali pogodbo, kjer bo Mitsubishi dobavljal motorne ventile in rezervoarje za gorivo Boeingu. Boeing naj bi v kratkem začel z izdelavo rakete Delta IV. Prejšnjo jesen je Mitsubishi dobavil Boeingu dele za teste rakete Delta IV. Boeingova raketa Delta IV je velika dvostopna raketa, ki jo bodo uporabili za izstreljevanje satelitov. Razvojno delo že poteka in bo pripomoglo k povečanju kapacitete pri izstreljevanju in zmanjševanju produkcijskih stroškov.

Težave restavracij Mc Donald's
07. 01. 1999 09.33
Veriga restavracij Mc Donald's v Veliki Britaniji se je znašla v velikih težavah prejšnji teden, ker se je promocija Big Maca odrezala predobro. Restavracija je ob nakupu Big Maca ponujala še enega brezplačno. Takrat pa so naleteli na težave, ker se je povpraševanje po hamburgerju osemkratno povečalo. Nekatere restavracije so morale zaradi prevelikega navala zaprti svoja vrata, nekatere pa so celo poklicale policijo, ker niso bili sposobni nadzorovati množice ljudi. Mc Donald's je svoje izdelke promoviral preko televizijskih oglasov, ki so jih za kratek čas prenehali predvajati. Promocija bodo nadaljevali do 10. januarja.

Zaradi premajhnih spodnjic zahtevala ločitev
07. 01. 1999 08.28
Neka Romunka je na svoj 35. rojstni dan od moža dobila tri številke premajhne čipkaste spodnje hlačke, zaradi česar so se ji takoj porodili dvomi. Na zabavi, ki jo je njej v čast 27. decembra pripravil mož, pa se je neka ženska pred gosti pohvalila, da je za božično darilo dobila tri številke prevelike spodnjice. Žena, po imenu Viktorija, je po zaslišanju moža naslednji dan v domačem kraju Galati, 200 km severnovzhodno od Bukarešte, obiskala trgovino, kjer ji je prodajalec potrdil, da je mož kupil dva para spodnjic. Še pred novim letom je Viktorija obiskala moževo ljubico in zamenjala čipkaste hlačke, nato pa na sodišču vložila zahtevo za ločitev.

Mutec spregovoril po 32 letih
07. 01. 1999 08.27
Moški, ki je bil nem od rojstva, je po 32 letih spregovoril. Omenjeni Vietnamec se je prejšnji teden v bolečinah zadrl med kirurškim posegom na stopalu, je povedal zdravnik iz bolnišnice, kjer so opravili poseg. Truong Van Xajeva mati in sestra sta ob njegovem glasu planili v jok. Njegove govorne sposobnosti se iz dneva v dan izboljšujejo, tako da je Xa zdaj zmožen povedati že pet- do šestbesedne stavke. Zdravnik je povedal, da možganska slika ni pokazala nobenih nepravilnosti, domnevajo pa, da je živec, odgovoren za govor, ''prebudila'' bolečina.