N'
Clintonovi nasprotniki naj bi podkupovali priče
12. 04. 1998 11.11
Pravosodno ministrstvo je neodvisnemu svetniku Kennethu Starru, ki vodi preiskavo o aferi Whitewater in predsednikovih spolnih škandalih, naročilo, naj opravi preiskavo o obtožbah, da je ena njegovih glavnih prič proti predsedniku Clintonu prejemala nedovoljena plačila. Namestnik državne tožilke Eric Holder je Starru poslal pismo, v katerem mu naroča, naj pride do dna novicam, da je nekdanji občinski sodnik iz Arkansasa David Hale od Clintonovih konservativnih nasprotnikov dobival denar za pričanje proti predsedniku. Holder v pismu pravi, da bo preiskava o tem za Starra konfliktna, saj je Hale njegova glavna priča. Zato namestnik državne tožilke predlaga Starru, da bi bilo bolje, če bi preiskavo vodilo pravosodno ministrstvo. Iz pisarne neodvisnega preiskovalca je prišel odgovor, da bodo o tem razmislili. Pismo je dokaj neobičajno za pravosodno ministrstvo, saj državna tožilka Janet Reno ponavadi ne dovoli razprave o primeru, ki še poteka. Najbolj so se ga razveselili v Beli hiši, čeprav nočejo ničesar komentirati.
Izraelci izvedli letalski napad na jugu Libanona
12. 04. 1998 11.10
Izraelsko letalstvo je davi obstreljevalo oporišče Hezbolaha na jugu Libanona, je sporočila libanonska policija. O morebitnih žrtvah ni poročala. Šest izraelskih lovcev-bombnikov je v treh letalskih napadih izstrelilo šest raket zrak-zemlja. Obstreljevali so pobočje gorskega masiva, ki leži petnajst kilometrov jugovzhodno od Sidona, najpomembnejšega mesta na jugu Libanona.
Kirijenko: Čubajsa ne bo v novi vladi
12. 04. 1998 11.10
Začasni ruski premier Sergej Kirijenko je v sinočnjem televizijskem pogovoru poudaril, da reformist Anatolij Čubajs, ki ga opozicija zavrača, ne bo član novega ruskega kabineta. Kirijenko je obenem dodal, da bodo o sestavi vlade govorili šele potem, ko bo duma potrdila novega premiera. Kirijenko se je v pogovoru znova zavzel za močno vlogo države. "Država se ne sme umakniti iz gospodarstva. Rusija potrebuje močno državo in močno vlado," je še dodal. Duma, spodnji dom ruskega parlamenta, je kandidaturo Kirijenka za premiera v petek v prvem glasovanju zavrnila. Ruski predsednik Boris Jelcin je Kirijenka nato znova predlagal za predsednika vlade. Duma, v kateri imajo večino komunisti in nacionalisti, mora o premieru znova glasovati do prihodnjega petka.
Razmere na slovenskih cestah
12. 04. 1998 09.49
Ceste v državi so večinoma mokre in spolzke. Na višjeležečih mejnih prehodih Korensko Sedlo, Ljubelj, Jezersko in Predel je obvezna zimska oprema. Zaradi snega je cesta preko prelaza Vršič do nadaljnjega zaprta. Promet se povsod odvija brez posebnosti. Na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop meje. Za tovorna vozila, katerih največja dovoljena masa presega 7,5 ton velja omejitev prometa danes in jutri od 6.00 do 22.00 ure.
Napoved za Slovenijo
12. 04. 1998 09.49
Danes bo prevladovalo oblačno vreme z občasnimi padavinami, deloma plohami. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 900 metrov. Le ob morju bo občasno delno jasno. Ponoči bodo padavine ponehale. Najnižje jutranje temperature bodo od 1 do 6, najvišje dnevne od 6 do 11, na Primorskem do 13 stopinj C.
Papež na veliko noč pozval k miru v svetu
12. 04. 1998 09.25
Papež Janez Pavel II. je v današnji velikonočni poslanici pozval k miru na svetu. Na Petrovem trgu v Vatikanu se je pred več kot 150.000 verniki spomnil žrtev vojn, pokolov in etničnih konfliktov v Afriki in Evropi, posebno pa je opozoril na spore na Bližnjem vzhodu oz. Izraelu. Duh velikonočne poslanice bi moral voditi odgovorne na Bližnjem vzhodu in predvsem v Jeruzalemu, "kjer mir ogrožajo nevarne politične opcije", je dejal papež in pozval k dialogu, ki naj bi rešil nacionalne in mednarodne napetosti. Papež je ob koncu maše vernikom v tridesetih jezikih zaželel srečno veliko noč, nato pa v 57 jezikih podelil blagoslov Urbi et Orbi (mestu Rimu in svetu). Zaradi obnovitvenih del na fasadi cerkve je papež velikonočno poslanico letos izrekel izpred bazilike Sv. Petra. Slovesnost je prenašalo 65 televizijskih hiš iz vsega sveta, ogledala pa si jo je več kot milijarda ljudi.
Pred 37 leti je poletel v vesolje Gagarin; mednarodni dan astronavtike
12. 04. 1998 09.12
Danes je minilo 37 let odkar je sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje. V spomin na polet Gagarina je 12. april mednarodni dan astronavtike. Posebej slovesno praznujejo današnji dan vesoljci na Zemlji in v vesolju, vesoljski strokovnjaki in znanstveniki. Tričlanska rusko-ameriška posadka na orbitalni znanstveni postaji Mir se je danes po dvostranski video zvezi trikrat pogovarjala s svojci, znanci, vesoljci in strokovnjaki v Centru za upravljanje poletov CUP v Koroljovu pri Moskvi. Še včeraj sta ruska kozmonavta med vesoljskim sprehodom s 14 m visokega stolpa Sofora na modulu Kvant uspešno odstranila 400-kilogramsko prenosno motorno napravo VDU 1, ki je več let ohranjala pravilno lego Mira v prostoru, a ji je v ponedeljek pošla zaloga raketnega goriva.
10.000 Izraelcev proslavlja judovsko navzočnost v Hebronu
12. 04. 1998 09.11
V Hebronu se je danes zbralo najmanj 10.000 Izraelcev, privržencev skrajne desnice. Na poziv izraelske vlade se udeležujejo praznovanja 30. obletnico naselitve Judov v mestu in proslave ob 50. obletnici ustanovitve Izraela. Kot je poročal izraelski radio, je pred tem policija preprečila 600 članom levičarskega gibanja Mir zdaj, da bi v Hebronu priredili protestno akcijo. Pri tem je aretirala 32 oseb. Štirje policisti in trije protestniki pa so bili lažje ranjeni. V Hebronu, kjer 80 odstotkov mesta nadzirajo Palestinske avtonomne oblasti, živi približno 400 judovskih naseljencev med 120.000 Palestinci.
Zoran Klemenčič 3. v 1. etapi po Lombardiji
12. 04. 1998 09.11
S 149-kilometrov dolgo etapo od Casatenove do Bergama se je začela 28. kolesarska dirka "Teden po Lombardiji", ki se je udeležuje 180 tekmovalcev iz 30 klubov med njimi tudi člani Perutnine Radenske Roga. Uvodno preizkušnjo je v ciljnem šprintu dobil Slovak Jan Svorada (Mapei Bricobi) pred domačinom Endrijem Leonijem in Zoranom Klemenčičem. Dobro se je odrezal tudi Andrej Hauptman, ki je osvojil 8. mesto. Ostali slovenski tekmovalci so v cilj prišli z glavnino, z veliko težav tudi Igor Kranjec in Valter Bonča, ki sta kakih 20 kilometrov pred ciljem zaradi težav s kolesi skoraj odstopila.
5000 kosovskih Albancev mirno protestiralo
12. 04. 1998 09.08
V Prištini so se kosovski Albanci danes že tretji dan zapored udeležili mirnih demonstracij. Približno 5000 kosovskih Albancev se je sprehajalo ob glavni aveniji v središču mesta in se po pol ure mirno razšlo. K polurnim protestnim sprehodom so v četrtek pozvale Demokratična liga Kosova Ibrahima Rugove in trinajst drugih strank in organizacij kosovskih Albancev. S protesti naj bi dokazali svojo navzočnost na Kosovu in odločnost, da bodo tam tudi ostali.
Carlsen zmagovalec v Hongkongu
12. 04. 1998 09.08
Danec Kenneth Carlsen je zmagovalec teniškega turnirja v Hongkongu z nagradnim skladom 340.000 dolarjev. V finalu je 24-letni Danec, pred turnirjem 76. igralec na svetu, po dobri uri igre premagal Zimbabvijca Byrona Blacka s 6:2 in 6:0. Za zmago je Carlsen prejel 45.000 dolarjev, poraženec v finalu pa skoraj polovico manj.
Današnji potres eden najhujših po 2. svetovni vojni
12. 04. 1998 09.07
Z uprave Republike Slovenije za geofiziko so za STA povedali, da je bil današnji potres po potresu na Kozjanskem leta 1974 in v Posočju leta 1976 eden najhujših, ki je prizadel Slovenijo po 2. svetovni vojni. Svetovalec vlade za geofiziko Renato Vidrih je dejal, da so močnejši potresi, ki so v zadnjih desetletjih prizadeli Slovenijo, bili leta 1995 na območju Ilirske Bistrice, da pa je pozročil manjšo škodo. V Šempetru v Savinjski dolini je bil prav tako močan potres leta 1982, leta 1977 je bil močnejši potres tudi na Gorenjskem. Danes najbolj prizadeto območje pa je bilo priča hujšemu potresu tudi leta 1976, ko je bil Breginjski kot skoraj povsem uničen, vendar je bilo žarišče potresa v sosednji Italiji, v Furlaniji-Julijski krajini. Naše območje je sicer prizadel najhujši potres 26. marca leta 1511 na Idrijskem, ki je dosegel 10. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Takrat je v potresu umrlo 12.000 ljudi, porušilo je skorajda vse gradove na Gorenjskem, Notranjskem in Dolenjskem. Ravno na veliko noč pred 103. leti, 14. aprila 1895, pa je območje Ljubljane prizadel najhujši potres. V žarišču, 16 kilometrov pod mestom, je potres dosegel jakost 8. do 9. stopnje po Mercallijevi lestvici. Terjal je sedem človeških življenj, poškodovanih pa je bilo tudi deset odstotkov poslopij v mestu. Prav danes popoldne, ob 15. uri, pa v ljubljanski stolnici ljubljanski nadškof in slovenski metropolit dr. France Rode vodi potresno pobožnost ob 103. obletnici ljubljanskega potresa. V Sloveniji sicer zabeležimo vsako leto nekaj sto šibkih potresov in enega ali dva, ki dosežeta 6. stopnjo po Mercallijevi lestvici. Po potresni dejavnosti pa so v ospredju gorenjsko-ljubljansko, idrijsko in krško-brežiško območje.
Potres v Sloveniji čutile tudi sosede; velika gmotna škoda
12. 04. 1998 09.07
V Astronomsko-geofizikalnem observatoriju na Golovcu so po še neuradnih podatkih za STA povedali, da je imel potres, ki je nekaj pred 13. uro danes zatresel Slovenijo, epicenter v okolici Bovca in Kobarida. Potres je imel jakost 5,5 stopnje po Richterjevi lestvici oziroma 7. do 8. stopnje po Mercallijevi lestvici. Sporočili so tudi, da je cesta Bovec-Kobarid odprta v eni smeri, cesta na Predel pa je zaprta. Kot je poročala italijanska državna televizija RAI, je bilo potres čutiti tudi v Istri in večjih predelih severovzhodne Italije. Po podatkih hrvaške tiskovne agencije Hine pa po vsem zahodnem delu Hrvaške. Potres so po poročanju avstrijske tiskovne agencija APA čutili tudi po vsej Avstriji, najbolj na Koroškem, pa tudi v Zgornji Avstriji in na Dunaju. Nemška tiskovna agencija dpa pa je poročala, da je potres zatresel tudi okolico Muenchna. Tuje agencije o škodi ne poročajo. Radio Slovenija je pred tem poročal, da je potresni sunek trajal petnajst sekund. Po prvih podatkih je bila ena oseba poškodovana, žrtev pa potres ni zahteval. Kasneje je Radio Slovenija poročal, da naj bi potres zahteval eno človeško življenje, kar pa še ni uradno potrjeno. Oseba naj bi umrla zaradi srčne kapi iz strahu. Potres pa je zahteval zelo veliko gmotno škodo in to na razmeroma širokem območju. Dopisnik Radia Slovenija Filip Šemrl je poročal, da na Kobariškem in Bovškem nobena starejša hiša ali gospodarsko poslopje nista ostala nepoškodovana. S Kobariškim so prekinjene vse redne telefonske povezave, promet na cesti Kobarid-Bovec pa je močno oviran zaradi zemeljskega plazu, ki se je ob potresu vsul na cestišče. Na cesti proti Bovcu so se ponekod na cestišču skotalile tudi večje skale. Hiše v centru Bovca naj bi bile poškodovane in popokane. V Bovcu naj bi že organizirali očiščevalne ekipe. Gmotno škodo pa naj bi utrpeli tudi v dolini Trente. Potres so močno čutili tudi na Goriškem, v Bohinju, Zgornje savski dolini. S teh območij poročajo tudi o manjši škodi. Nekoliko manj so potres čutili tudi na območju ljubljanske kotline, celo na Štajerskem. Na teh območjih poškodb ni bilo.
Velikonočna nedelja se je začela s slovesno procesijo, sveto mašo
12. 04. 1998 07.25
Velikonočna nedelja se je danes v vseh cerkvah začela s slovesno procesijo, sveto mašo in nadaljevala z velikonočnim družinskim zajtrkom. Nadškof Franc Rode je na veliko noč, danes ob 8.30 vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. Ob 103. obletnici ljubljanskega potresa bo danes ob 15. uri v ljubljanski stolnici nadškof Rode vodil tudi potresno pobožnost. Na veliko soboto je velikonočno vigilijo v mariborski stolnici vodil škof Franc Kramberger. Danes je škof Kramberger vodil vstajenjsko slovesnost in slovesno mašo. V stolnici v Kopru je sobotno velikonočno vigilijo ter nedeljsko slovesno mašo vodil škof Metod Pirih. Velikonočni prazniki so se začeli s cvetno nedeljo, se nadaljevali prek velikega četrtka, petka in sobote, do velikonočne nedelje. Velikonočni prazniki so za kristjane največji praznik: praznik spomina na Jezusovo trpljenje, smrt na križu in vstajenje od mrtvih, s tem pa odrešenje za vse, ki vanj verujejo. V vseh slovenskih stolnicah je bila v četrtek, ob Velikem četrtku, krizmena maša, izraz zakramentalnega bratstva med duhovniki in hkrati tudi izraz edinosti s škofom. Somaševanje vseh duhovnikov, tudi redovnikov, med katerim so obnovili duhovniške zaobljube, so vodili slovenski škofje ordinariji: v Ljubljani nadškof metropolit Franc Rode, v Mariboru škof dr. Franc Kramberger, v Kopru škof msgr. Metod Pirih. V vseh cerkvah so se v četrtek zvečer spominjali Jezusove zadnje večerje, med katero je postavil zakrament evharistije - mašo, duhovništvo in dal zapoved medsebojne ljubezni. Na veliki petek so se kristjani spominjali Jezusove smrti na križu. Na ta dan ni bilo maše, ampak so se na obredih spominjali na Jezusovo trpljenje in smrt. Na veliko soboto so se verni spominjali mrtvega Jezusa. Velika sobota je tudi dan, ko verniki najprej prinesejo k žegnu velikonočne jedi: prekajeno meso, potico, pirhe, hren. Blagoslovljeno hrano so zaužili danes, na velikonočno jutro. V soboto zvečer pa je potekala velikonočna vigilija ali bedenje, ki so jo spremljali posebni obredi. Gre za obrede, ki ponazarjajo Jezusovo vstajenje od mrtvih. Najprej je to slavje luči, obnova krstnih obljub, krst katehumenov - to je odraslih ljudi, ki so se pripravili na sprejem katoliške vere -, nato je slovesna maša. Sicer pa so slovenski škofje v velikonočnem voščilu zapisali, da se "tema smrti izgublja pred žarki velikonočnega jutra. Krvave potne kaplje velikega četrtka, križ velikega petka in grobni hlad velike sobote so v siju današnjega dne zažareli v popolnoma drugi luči. Trpljenje in smrt Obenem so tega prešernega veselja, življenjske radosti in optimizma, novega zaleta in poguma, zaželeli vsem slovenskim duhovnikom, redovnikom in redovnicam, vsem cerkvenim sodelavcem in vsem rojakom doma in po svetu. Naj vas velikonočni prazniki obogatijo z obiljem milosti in Božjega blagoslova, so zapisali v velikonočnem voščilu slovenski škofje.
Žrtve poplav v Veliki Britaniji
11. 04. 1998 12.15
Poplave v osrednjem delu Velike Britanije, najhujše v zadnjih 50 letih, so danes zahtevale še dve življenji, več tisoč ljudi pa so morali izseliti. Že včeraj sta v poplavah umrli dve osebi. Medtem ko v Angliji dežuje, pa iz Škotske poročajo o močnem sneženju.
Ameriškega veleposlanika pričakujejo na Palah
11. 04. 1998 12.14
Ameriški veleposlanik v Sarajevu Richard Kauzlarich naj bi danes obiskal Pale, kjer naj bi se sestal s srbskim članom predsedstva BiH Momčilom Krajišnikom, poroča tiskovna agencija bosanskih Srbov SRNA. Sogovornika naj bi govorila o delu zveznih organov BiH, še poroča agencija.
Rast števila uporabnikov interneta se je v Sloveniji nekoliko upočasnila
11. 04. 1998 12.14
Rezultati raziskave združenja Raba interneta v Sloveniji (RIS), ki so jo opravili februarja letos, kaže, da se je rast števila prebivalcev, ki so uporabili internet, v zadnjem obdobju nekoliko upočasnila. Po zadnjih podatkih je internet uporabilo 18 odstotkov prebivalstva v starosti od 15 do 65 let, kar pomeni približno 250.000 ljudi. Za drugo polovico leta 1997 je bila značilna nagla rast, saj je delež uporabnikov porasel z 11 na 16 odstotkov. Ker internet uporablja že večina šolajoče mladine, so pri RIS prepričani, da bo drugi krog širitve uporabnikov, ki bo zajel predvsem gospodinjstva in podjetja, bistveno počasnejši. Po podatkih RIS je rednih uporabnikov, ki internet uporabljajo vsaj enkrat mesečno, več kot 100.000, več kot 30.000 oseb pa ga uporablja vsak dan.
Začetek pogajanj med obema Korejama
11. 04. 1998 12.14
V Pekingu so se danes začeli prvi dvostranski pogovori predstavnikov Severne in Južne Koreje, potem ko so leta 1994 prekinili. Južna Koreja je namreč v sredo sprejela predlog Severne Koreje o srečanju zunanjih ministrov obeh dražav v Pekingu. Gre za prvo uradno dvostransko srečanje na visoki ravni po juliju 1994, ko so bili pogovori ob smrti severnokorejskega voditelja Kima Il-Sunga prekinjeni.
Davenportova in Coetzerjeva brez težav v polfinale
11. 04. 1998 11.19
Na teniškem turnirju v Amelia Islandu s 450.000 dolarji nagradnega sklada je prva nosilka Američanka Lindsay Davenport v četrtfinalu premagala rusko šestnajstletnico Ano Kurnikovo, osmopostavljeno igralko, s 7:5, 6:3. Francozinja Mary Pierce, ki je četrta nosilka, pa je ugnala peto nosilko Hrvatico Ivo Majoli s 6:3, 6:2. Druga igralka turnirja, Južnoafričanka Amanda Coetzer je ugnala Američanko Taro Snyder s 6:4, 6:4, šesta nosilka Španka Conchita Martinez pa Američanko Liso Raymond s 6:4 in 7:5. Davenportova se je Kurnikovi oddolžla za poraz, ki ga je doživela prejšnji mesec. "Ves čas sem želela narekovati ritem, kar mi je zaradi napadalne igre in močnih udacev tudi uselo," je dejala Američanka. "Njeni udarci niso bili tako močni, kot sem pričakovala. Močnejše udarce ima celo šestnajstletna Hrvatica Mirjana Lučič," je menila Kurnikova, ta izjava pa je sprožila plaz besed Davenportove: "Ona lahko reče, kar hoče. Dejstva po današnji tekmi govorijo drugače. Kurnikova je še mlada, menim pa, da bi morala kljub temu manj pozornosti posvečati besedam drugih, ki so namenjene predvsem njenemu videzu. Dokler je teniška igralka, sta pomembni njena igra in rezultat," je žogico vrnila Davenportova.
Razmere na cestah in mejnih prehodih
11. 04. 1998 11.17
Ceste po državi so mestoma mokre in spolzke, voznike opozarjajo na previdnejšo vožnjo. Zaradi snega je cesta prek Vršiča do nadaljnjega zaprta, na cesti prek mejnega prehoda Predel pa je obvezna zimska oprema. Zaradi grozeče nevarnosti padajočega kamenja je popolna zapora magistralne ceste Peršeti - Most na Soči v kraju Pod Kjučem. Obvoz je urejen. Promet povsod poteka brez posebnosti. Na mejnem prehodu Dolga vas, čakajo vozniki tovornih vozil za izstop okoli eno uro na samem prehodu ter dodatni dve uri v Gornji Radgoni.
Nadaljevanje velikonočnih slovesnosti v Rimu
11. 04. 1998 10.25
Papež Janez Pavel II. bo drevi v okviru velikosobotne vigilije krstil devet vernikov iz različnih delov sveta, starih med 14 in 49 let. Sicer pa na vigiliji v bazliki Svetega Petra pričakujejo več tisoč vernikov. V predverju bazilike bodo prižgali velikonočni ogenj, ki ga bo nato papež v spremstvu kardinalov in škofov prenesel v zatemnjeno cerkev. Medtem pa so že skoraj končane priprave za jutrišnjo papeževo velikonočno mašo, ki naj bi kljub spremenljivemu vremenu potekala na prostem, na trgu Svetega Petra, ki je tudi letos okrašen s cvetjem iz Nizozemske. Po maši bo papež podelil svoj blagoslov urbi et orbi (mestu in svetu).
David Trimble je dobil podporo svoje stranke za podpis mirovnega sporazuma
11. 04. 1998 10.24
David Trimble, voditelj najpomembnejše protestantske stranke, Ulstrskih unionistov (UUP), je danes v Belfastu dobil podporo glavnega odbora stranke glede besedila mirovnega sporazuma za Severno Irsko, ki so ga včeraj podpisali v Belfastu. Kot se je izvedelo iz virov blizu Trimbla naj bi za sporazum glasovalo 110 članov glavnega odbora. Za podporo je bila potrebna podpora dveh tretjin članov glavnega odbora stranke. Kot je znano, so nekateri predstavniki stranke ostro nasprotovali podpisu omenjenega sporazuma. Tako je skrajno krilo stranke Trimbla celo obtožilo izdajstva, saj naj bi suverenost Severne Irske "prodal katoliškim in republikanskim teroristom". Prihodnjo soboto naj bi besedilo mirovnega sporazuma predstavili 800-članskemu svetu Ulstrske unionistične stranke, ki je najvišje telo stranke. Toda, potem ko je dokument potrdil glavni odbor, naj bi bil sprejem sporazuma v svetu stranke le še formalnost.
Tomaž Barada zmagal na EP v Solunu
11. 04. 1998 10.22
Tomaž Barada zmagal na 13. evropskem prvenstvu (EP) v taekwondoju v ITF slogu. Na prvenstvu v Solunu je bil Mariborčan v kategoriji do 63 kilogramov boljši od reprezentantov Finske, Poljske in Hrvaške, v finalu pa je ugnal Niela iz Walesa z 2:1. Sodniki so dvoboj najprej razglasili za izenačenega, pri ponovnem seštevanju točk pa so opazili, da grški delilec pravice ni upošteval opomina Waležanu. Majda Trebše je v kategoriji do 52 kilogramov v četrtfinalu izpadla v dvoboju z Litvanko Lenakovo in ni obranila srebra z lanskega prvenstva, Simon Jan pa je v kategoriji do 80 kilogramov izpadel v prvem krogu. Premagal ga je svetovni prvak Italijan Ciaz.
Musabajev in Budarin odstranila raketni motor; opazila nekakšno peno; ročna ura zaostala za 12 minut
11. 04. 1998 10.22
Iz ruske orbitalne znanstvene postaje Mir sta danes za skoraj šest ur in pol izstopila kozmonavta Talgat Musabajev in Nikolaj Budarin. S stolpa Sofora, ki je pritrjen na modulu Kvant, sta odmontirala staro prenosno reaktivno napravo (VDU 1) v kateri je v ponedeljek pošla zaloga goriva in jo s skupnimi močmi odrinila stran od postaje. Pripravila sta tudi spajalni mehanizem za novo napravo. Ni pa jima uspelo postaviti čepa na ventilu za odvajanje odvečnega vodika iz modula Kvant. V zadnji uri "sprehoda" sta kozmonavta okoli omenjenega ventila opazila nekakšno peno. Na Zemlji in v vesolju so se odločili, da počakajo do pojasnitve položaja, poroča ruski radio Rossiji. Med delom sta se kozmonavta nekaj več časa zamudila pri odvijanju enega od štirih zapahov, ki so držali VDU 1. Nato sta ob 14.35 po srednjeevropskem času z rokami močno odrinila napravo, ki ima sicer maso 400 kg. Naprava je razmeroma hitro odplavala na varno razdaljo od Mira. Med "sprehodom" so v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu prenehali prejemati telemetrične podatke iz skafandra poveljnika Musabajeva. Zato je začel podatke o pritisku, pulzu, temperaturi itd. sporočati v CUP kar ustno. Poleg tega je njegovo zdravstveno stanje nadziral ameriški astronavt Andrew Thomas, ki je ostal v Miru. Po ocenah strokovnjakov CUP to Musabajeva pri delu ni oviralo. Poveljnik se je pritožil le nad svojo ročno uro omega, ki je med sprehodom zaostala za 12 minut. "In to je vaša znamenita omega," je rekel. Po navedbi ruske tiskovne agencije Itar-Tass sta se vesoljca vrnila v Mir ob 18.20 po srednjeevropskem času ali 25 minut kasneje kot je bilo načrtovano. Izstop kozmonavtov se je začel ob 11.55 po srednjeevropskem času.
Osrednja prireditev ob romskem prazniku
11. 04. 1998 10.03
Romi v Sloveniji, združeni v sedmih društvih, so najslovesneje proslavili svetovni romski praznik, 8. april, z današnjo prireditvijo v Novem mestu. Direktor urada za narodnosti Peter Winkler je v nagovoru poudaril, da je prireditev priložnost za predstavitev romske kulture in težav, s katerimi se soočajo Romi v Sloveniji. Okrog sedem tisoč slovenskih Romov tarejo težave z bivalnimi razmerami, nezaposlenostjo in izobraževanjem. Po raziskavah javnega mnenja pa slovenska družba tudi sicer Romom ni naklonjena.
Grčija je pripravljena na pogovore o sodelovanju v enotah za hitro posredovanje na Balkanu
11. 04. 1998 10.01
Grčija se bo sredi aprila udeležila sestanka vojaških strokovnjakov balkanskih držav v Bukarešti, na katerem naj bi govorili o oblikovanju skupnih sil za hitro posredovanje na Balkanu, se je danes izvedelo iz grških uradnih virov. Grški zunanji minister Theodore Pangalos je po koncu pogovorov z bolgarsko zunanjo ministrico in romunskim kolego Nadeždo Mihajlovo ter Andreiem Plesujem na otoku Santorini izjavil, da Grčija "utegne" sodelovati na omenjenem srečanju. Uradna potrditev udeležbe naj bi prišla z obrambnega ministrstva. Grčija je že ob koncu lanskega leta predlagala ustanovitev mednarodnih sil za hitro posredovanje na Balkanu, vendar pa se je kaseneje zaradi zadržkov v zvezi s sodelovanjem Turčije, umaknila s pogovorov.
Karadžić se ne bo nikoli predal
11. 04. 1998 10.00
Radovan Karadžić, nekdanji voditelj bosanskih Srbov "se ne bo nikoli prostovoljno predal" Mednarodnemu soduišču za vojne zločine v Haagu, je v izjavi, ki jo je danes objavila tiskovna agencija bosanskih srbov SRNA, zatrdila njegova soproga Ljiljana Zelen-Karadžić. Kot je dodala Karadžićeva, naj bi bile govorice o predaji Karadžića haaškemu sodišču "neresnične".
Hrvaška bo Šakiću zagotovila pošteno sojenje
11. 04. 1998 10.00
Hrvaška bo nekdanjemu ustaškemu poveljniku koncentracijskega taborišča v Jasenovcu Dinku Šakiću zagotovila "pošteno sojenje", piše današnji hrvaški tisk, ki se sklicuje na izjavo hrvaškega zunanjega ministra Mateta Granića. Granić je za dnevnik Slobodna Dalmacija izjavil, da bo Hrvaška zahtevala izročitev Šakića. Hrvaška je po Granićevem mnenju pravna država, ki se je sposobna pogumno soočiti z obdobjem t.i. Neodvisne hrvaške države (NDH), zato lahko zagotovi pravično sojenje. Šakić je v Argetnino pobegnil leta 1947, pogrešajo pa ga že od torka, ko ga je argentinska policija začela tudi uradno iskati.
Napoved za Slovenijo
11. 04. 1998 09.15
Danes in jutri bo spremenljivo do pretežno oblačno z občasnimi padavinami, deloma kot plohami ali posameznimi nevihtami. Pihal bo jugozahodni veter, ob morju jugo. Najnižje jutranje temperature bodo od 3 do 8, ob morju 11, najvišje dnevne od 11 do 16, v vzhodni Sloveniji in ob morju do 18 stopinj C.
Razmere na cestah in mejnih prehodih
11. 04. 1998 09.14
Ceste po državi so mestoma mokre in spolzke, voznike opozarjajo na previdnejšo vožnjo. Promet povsod poteka brez posebnosti. Na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop meje, razen na mejnem prehodu Dolga vas, kjer čakajo vozniki tovornih vozil za izstop okoli eno uro na samem prehodu ter dodatni dve uri v Gornji Radgoni.