NAPAD
Dravograd - Domžale 0:1
06. 08. 2000 00.00
V 3. krogu lige Si.mobil so Domžale v gosteh premagale Dravograd z 1:0 (1:0).
CIA odobrila bombne napade v Italiji?
05. 08. 2000 13.00
General italijanske tajne službe je včeraj razkril, da je CIA odobrila serijo bombnih napadov v Italiji, da bi zasejala nestabilnost in onemogočilo prihod komunistov na oblast.
Štirinajst mrtvih na jugu Filipinov
05. 08. 2000 11.28
V včerajšnjem napadu domnevnih islamskih upornikov na skupino študentov na jugu Filipinov je bilo ubitih najmanj 14 ljudi, dva pa sta bila ranjena. Vojaški viri še navajajo, da naj bi sinoči neznano število oboroženih oseb oropalo skupino študentov in takoj nato začelo nanje streljati. Po mnenju predstavnikov filipinske vojske naj bi bila pokol v provinci Nord Cotabato bila odgovorna ''Moro-Islamska osvobodilna fronta'' (MILF). Napad na skupino študentov naj bi bil del svete vojne (Džihada) fronte MILF proti filipinski vladi. MILF sestavlja kakih 15.000 pripadnikov, ki že več kot 20 let vodijo krvavo gverilsko vojno za samostojno islamsko državo na jugu Filipinov.
General Krstić obtožil Mladića
04. 08. 2000 19.25
Srbski general iz BiH Radislav Krstić je med zaslišanjem, ki so ga posneli februarja letos in ki so ga danes predvajali na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, obtožil vojaškega poveljnika bosanskih Srbov Ratka Mladića za pokol Muslimanov v Srebrenici leta 1995. Mladič je odgovoren za vse, kar se je zgodilo v Srebrenici; vodil je napad na mesto, osebno pa je poveljeval tudi vojakom, ki so prebivalce Srebrenice poslali na avtobuse in jih nato pobili, je na vprašanje o Mladićevi vlogi v pokolu zatrdil Krstič.
Sojenje petim Dagestancem
04. 08. 2000 18.24
Pet Dagestancev se bo moralo pred sodiščem zagovarjati zaradi bombnega atentata v dagestanskem mestu Bujnaksku, v katerem je 4. septembra lani umrlo 58 ljudi, več kot sto pa jih je bilo ranjenih. Datum začetka sodnega procesa še ni znan, je danes po zaključku preiskave sporočil visoki predstavnik severnokavkaškega sodišče Nikola Hazikov.
James Brown z nožem napadel delavca
03. 08. 2000 13.24
Preiskovalci, ki raziskujejo domnevni napad Jamesa Browna, ki naj bi prejšnji teden z nožem prestrašil nekega delavca, ko mu je ta prišel na dom popraviti električno napeljavo, niso dobili zadostnih dokazov proti 67-letnem ''botru'' soula. Po podatkih policije je delavec prišel na dom Browna skozi odklenjena vhodna vrata, pevec pa ga je napadel z nožem, ker je mislil, da gre za vlomilca. Iz podjetja, ki je delavca poslalo k Brownu, so sporočili, da z električno napeljavo ni bilo nič narobe, zato se sprašujejo, kdo je napako v napeljavi sploh prijavil.
James Brown z nožem napadel delavca
03. 08. 2000 00.00
Preiskovalci, ki raziskujejo domnevni napad Jamesa Browna, ki naj bi prejšnji teden z nožem prestrašil nekega delavca, ko mu je ta prišel na dom popraviti električno napeljavo, niso dobili zadostnih dokazov proti 67-letnem ''botru'' soula. Po podatkih policije je delavec prišel na dom Browna skozi odklenjena vhodna vrata, pevec pa ga je napadel z nožem, ker je mislil, da gre za vlomilca. Iz podjetja, ki je delavca poslalo k Brownu, so sporočili, da z električno napeljavo ni bilo nič narobe, zato se sprašujejo, kdo je napako v napeljavi sploh prijavil.
Policija še vedno tava v temi
01. 08. 2000 21.01
Predstavnik Düsseldorfa je danes sporočil, da so mestne oblasti na 40.000 mark povišale nagrado za podatke o osebi, ki je prejšnji četrtek na postaji podzemne železnice podtaknila bombo. V eksploziji je umrl še nerojen otrok, deset oseb, je bilo ranjenih, eden od njih pa je še vedno v življenjski nevarnosti. Ker je večina ranjenih pripadnikov judovske verske skupnost, vsi pa prihajajo iz republik nekdanje Sovjetske zveze, policija preiskuje, ali je za napad odgovorna katera od skrajnih desničarskih skupin.
Eksplozija v Džakarti
01. 08. 2000 20.19
V neposredni bližini rezidence filipinskega veleposlanika v Džakarti je odjeknila močna eksplozija. V napadu sta umrli dve osebi, najmanj 20 ljudi, med njimi tudi filipinski veleposlanik, pa je ranjenih. Odgovornosti za napad ni prevzel še nihče.
23 poklanih kristjanov na Molukih
01. 08. 2000 16.56
Muslimani so v napadu na neko vas na otoku Ambon na indonezijskem otočju Moluki ubili najmanj 23 kristjanov, je danes sporočil predstavnik krščanske skupnosti na otoku. Žrtve napada so bile v skupini 4000 vaščanov, ki so bežali iz vasi, potem ko so jo včeraj zasedli muslimani. Napad je zadnji primer nasilja med krščansko in muslimansko skupnostjo na otočju, v katerem je od januarja lani umrlo najmanj 4000 ljudi.
Eksplodirala še ena cevna bomba
31. 07. 2000 14.10
Cevna bomba je danes zgodaj zjutraj eksplodirala pred hišo v severnonemškem mestu Straslund in povzročila materialno škodo, vendar brez žrtev. Napad, ki se je zgodil štiri dni po bombnem napadu na skupino židovskih imigrantov v zahodnonemškem mestu Düsseldorf, je povzročila malo škodo pri vhodu v Trgovinsko zbornico. Oblasti trdijo, da ne bi mogli izključiti odgovornost skrajne desnice, vendar se je preiskava šele začela. Policijske informacije pa govorijo o podobni bombi maja letos nedaleč stran.
Deseta obletnica zasedbe Kuvajta
31. 07. 2000 12.22
V sredo, 2. avgusta, bo minilo natanko deset let od vdora iraških sil v Kuvajt in kasneje njegove zasedbe, zaradi katere se je leta 1991 začel drugi vojaški spopad po drugi svetovni vojni, ki so ga zagovarjali Združeni narodi - Zalivska vojna. Varnostni svet Združenih narodov je 6. avgusta na izredni nočni seji sprejel resolucijo št. 660, v kateri je od Iraka zahteval takojšen in brezpogojen umik iz Kuvajta, obenem pa se je odločil za trgovinski, finančni in vojaški bojkot Iraka. Takratni ameriški predsednik George Bush je odredil zamrznitev celotnega iraškega in kuvajtskega premoženja, Irak pa je v odgovor prekinil izplačilo dolgov ZDA. Zavezniške sile so 17. januarja leta 1991 začele vojaški napad na Irak, zalivsko vojno, ki se je končala šest tednov kasneje, 28. februarja, s porazom Iraka. S tem se je končalo tudi sedemmesečna iraška okupacija Kuvajta.
Fischer poziva Nemce, naj se zoperstavijo rasizmu
29. 07. 2000 21.13
Vodja nemške diplomacije Joschka Fischer je danes pozval tiho večino v Nemčiji, naj se odločno zoperstavi rasizmu, potem ko je bilo v četrtkovem napadu na postaji podzemne železnice v Duesseldorfu ranjenih devet oseb. Vse žrtve prihajajo iz držav nekdanje Sovjetske zveze, med njimi pa je šest Judov. Fischer je še dodal, da je dosežena točka, ko večina prebivalcev, ki se običajno ne odzivajo burno na dogodke, nima več pravice molčati. Po Fischerjevem mnenju je najverjetnejši razlog za četrtkov napad sovražno razpoloženje do tujcev. Tiskovni predstavnik duesseldorfskega državnega tožilstva Johannes Mocken pa je potrdil, da je šlo v četrtkovem napadu za eksplozijo ročno izdelane cevaste bombe.
Kdo stoji za napadom?
29. 07. 2000 14.33
Nemški preiskovalci še vedno iščejo dokaze, ki bi razkrili avtorje četrtkovega napada ob vhodu na postaji podzemne železnice v predmestju nemškega mesta Düsseldorfu, v katerem je bilo ranjenih devet oseb. Ker doslej še niso določili vrste eksploziva, uporabljenega v napadu in načina eksplozije, preiskovalci - kljub številnim domnevam, da naj bi šlo za rasistični napad, - še najprej preučujejo vse možnosti, je sporočilo duesseldorfsko tožilstvo.
Konec krize na Fidžiju?
29. 07. 2000 13.43
Vodjo fidžijskih upornikov Georga Speighta, ki je maja skušal izvesti državni udar, in 300 njegovih privržencev so premestili v zapore na dveh malih otokih kakih deset kilometrov vzhodno od fidžijske prestolnice Suva. Speightu, ki so ga aretirali v sredo, zaradi obtožb veleizdaje in ogrožanja življenja predsednika države Josefa Iloilo grozi smrtna kazen, vojaški viri pa so napovedali tudi strožje ukrepe in napad na upornike, ki še vedno zadržujejo nekaj talcev v svojih oporiščih severno od Suve.
Zimbru - Pivorarna Laško 2:0
27. 07. 2000 08.24
V prvi tekmi drugega kroga kvalifikacij za nogometno ligo prvakov je moldavski prvak Zimbru premagal Maribor Pivovarno Laško z 2:0 (0:0). Povratna tekma bo v sredo, 2. avgusta v Mariboru.
Bombni napadi v Španiji
26. 07. 2000 15.28
V Baskiji je danes spodletel bombni napad na konzervativnega politika. Kot je sporočila policija, je politik španske vladajoče Ljudske stranke Agustin Ramos Vallejo v kraju Abadino pri Bilbau pod svojim avtomobilom pravočasno odkril bombo. Strokovnjaki za eksplozivna telesa so bombo, ki ni povzročila škode, razstavili. Ramosa, sicer lokalnega politika, so pripadniki ETA že večkrat napadli.
Napad na štab SFOR v BiH
25. 07. 2000 14.25
Neznani napadalci so danes na vzhodu Bosne, v bližini meje z ZRJ, v poslopje, kjer so nastanjeni pripadniki Natovih enot, izstrelili več raket. Napad, do katerega je prišlo v bližini kraja Zvornik, ni terjal smrtnih žrtev. Tiskovni predstavnik SFOR-ja major Yvon Desjardins je povedal, da je do napada prišlo v predelu, kjer je sicer mirno.
Nadaljevanje spopadov v Čečeniji
24. 07. 2000 11.54
Ruska vojaška letala so včeraj nadaljevala silovite napade na položaje čečenskih upornikov v Vedenu in v goratih predelih južne Čečenije, je poročala ruska agencija Interfax, ki se sklicuje na rusko vojaško poveljstvo. Ruski tiskovni predstavnik za območje Kavkaza Sergej Artemov pa je sporočil, da so v bolnišnico v Vedenu pripeljali približno 80 ranjenih, povečini čečenskih upornikov, ter dodal, da je uporniška vojska utrpela hude izgube. Po navedbah ruske vojske je umrlo 60 upornikov, so sporočili s poveljstva kavkaških sil.
Vojska ZRJ bo preprečila vojno
18. 07. 2000 20.23
Predsednik Črne gore Milo Đukanović je obtožil vojsko, da se se vmešava v črnogorsko politiko in podpira jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, ki naj bi z amandmaji k ustavi ostal predsednik še osem let.
Eksplozija ubila in ranila več ljudi
16. 07. 2000 12.59
V eksploziji, ki je ponoči odjeknila v vagonu nekega vlaka na železniški postaji v mestu Hiderabad na jugu Pakistana, je umrlo devet oseb, 25 pa je bilo ranjenih, so sporočili policijski viri. Zdravniki se bojijo, da bo število žrtev še večje, saj je več ranjenih v kritičnem stanju. Odgovornosti za napad za zdaj ni prevzel še nihče, policija pa meni, da je šlo za teroristično dejanje. Do eksplozije je prišlo v času, ko je vlak odhajal s postaje, kjer je bila velika množica ljudi. Po podatkih policije naj bi eksplodiral avtomobil na zadnjem delu vlaka.
Več eksplozij v Teheranu
16. 07. 2000 09.56
Na severovzhodu Teherana v četrti Pasdaran, kjer je tudi iransko ministrstvo za informiranje, je ponoči odjeknilo približno 19 eksplozij, ki so povzročile veliko gmotno škodo, je poročal iranski radio. Za zdaj še ni pojasnil niti o vzroku za eksplozije niti o smrtnih žrtvah. Iz francoske tiskovne agencije so sporočili, da so jih mudžahidi sinoči obvestili, da so njihovi pripadniki napadli ministrstvo in pri tem ubili več uslužbencev. Napad naj bi izvedli zato, ker so lokalne oblasti minuli teden skupini študentom preprečili praznovanje prve obletnice protestov na teheranski univerzi.
Močna eksplozija na Filipinih
16. 07. 2000 09.35
V Catabatu na severu Filipinov je ponoči na trgu odjeknila močna eksplozija, ki je ubila dve osebi in ranila več kot 33 ljudi, je sporočila filipinska vojska. Eksplozija je odjeknila v katoliški četrti Kabacan, zato predvidevajo, da so napad izvedli muslimanski uporniki. Njihov voditelj Hashim Salamat je minuli teden upornike pozval k sveti vojni. Ta muslimanska uporniška skupina se že 22 let bori za neodvisno islamsko državo na jugu Filipinov. Varnostni ukrepi na tem območju so danes poostreni.
Ruske enote obstreljevale svoje položaje
15. 07. 2000 12.51
Ruske enote so sinoči pomotoma obstreljevale svoje položaje v Hankali v bližini čečenskega glavnega mesta Grozni, pri čemer sta bila dva vojaka ranjena, so danes poročale ruske tiskovne agencije, ki so se sklicevale na tiskovno predstavništvo ruskih enot na Kavkazu. Helikoptersko oporišče v Hankali je zadelo pet topovskih izstrelkov, ukaz za napad pa je pomotoma izdal neki ruski poveljnik topniške enote.
Ruska mafija ustrelila direktorja
10. 07. 2000 15.43
V Jekaterinburgu so neznanci davi ustrelili generalnega direktorja največjega ruskega podjetja za strojegradnjo Uralmaš Olega Belonenka, ki je kasneje v bolnišnici podlegel zaradi hudih poškod glave. Za posledicami strelnih ran je umrl tudi Belonenkov voznik. Napad se je zgodil, ko so neznanci z brozstrelko streljali na Belonenkovo vozilo. Delniška družba Uralmaš z več desettisoč zaposlenimi je največji industrijski objekt na Uralu. Podjetje so ustanovili še v času nekdanje Sovjetske zveze. Nekoč a so tam proizvajali tanke, sedaj pa se med drugim ukvarjajo z izdelavo opreme za rudnike. Letno izdelajo tudi 400.000 ton jekla. Podjetje so v preteklih letih deloma privatizirali. S prestrukturiranjem proizvodnje v civilne namene je podjetje poskušalo ostati konkurenčno na svetovnem trgu. Belonenko je bil generalni direktor od decembra dalje, z imenovanje na ta položaj pa je postal eden izmed najvplivnejših ruskih podjetnikov. S privatizacijo nekdanjih industrijskih obratov in podjetij za izdelavo orožja se je na Uralu razvnela prava vojna za to, kdo bo zasedel vodilne položaje. Jekaterinburg velja za enega izmed središč ruske mafije.
Eksploziji na severnem Kavkazu
09. 07. 2000 20.13
Rusijo spet pretresajo eksplozije. Kar dve sta odjeknili v kavkaških mestih Vladikavkaz in Rostov na Donu ter zahtevali pet življenj, 22 ljudi pa je ranjenih. O eksploziji v Rostovu na Donu, kjer je sedež predstavništva za Severni Kavkaz, je znano le, da je terjala dve življenji. Odgovornosti za napad za zdaj ni prevzel še nihče, ruska televizijska postaja NTV pa je poročala, da ''ni nobenega dvoma'', da gre za napad čečenskih upornikov.
Priprli 30 ljudi zaradi bombnega napada
08. 07. 2000 18.58
Ruske sile so danes priprle 30 ljudi zaradi suma vpletenosti v samomorilski bombni napad na vojaške barake v Argunu 2. julija, v katerem je bilo ubitih najmanj 26 ruskih vojakov, je danes za televizijo NTV sporočil poveljnik generalštaba ruske vojske, general Genadij Trošev. Dva osumljenca sta že priznala, da sta sodelovala v bombnem napadu. Eden je priznal, da je v Argun pripeljal strelivo, drugi pa, da je najel voznika tovornjaka, ki je eksplodiral pred vojaškimi barakami na obrobju Arguna, je še povedal Trošev. Bombni napad v Argunu je bil eden od petih usklajenih čečenskih samomorilskih napadov, v katerih je izgubilo življenje najmanj 33 ruskih vojakov, 84 pa je bilo ranjenih. Z napadi so uporniki hoteli dokazati odločenost, da se bodo upirali ruski zahtevi po nadzoru Čečenije. Uporniki so sicer v noči na soboto nadaljevali z manjšimi napadi na pet ruskih kontrolnih točk in straž v Čečeniji.
Haradinaj ranjen v napadu
07. 07. 2000 20.17
Neznanci so danes južno od mesta Peč na zahodu Kosova z granatami napadli avto nekdanjega poveljnika Osvobodilne vojske Kosovo Ramusha Haradinaja in ga pri tem ranili, so povedali viri iz Haradinajeve stranke.
Napadli turški konzulat
05. 07. 2000 22.46
Na grškem otoku Rodos so danes neznani storilci v turški konzulat vrgli plinsko bombo, ki je povzročila manjšo gmotno škodo.
NASA na udaru hekerjev
05. 07. 2000 12.50
Računalniško piratstvo postaja za razviti svet vse večji problem. Ena večjih tarč hekerjev je ameriška vesoljska agencija NASA, ki je samo v lanskem letu doživela 500.000 hekerskih napadov. Te dni pa so v javnost prišle ugotovitve, da so leta 1997 hekerji celo ogrozili življenja astronavtov, ki so z vesoljskim plovilom pristajali na takrat še dejavnem Miru. Ravno ko se je njihovo vesoljsko plovilo združevalo z Mirom, so hekerji izvedli napad, ki je za trenutek prekinil komunikacijo med centralo na Zemlji in računalnikom v vesolju, ki je nadziral srčni utrip, pulz in ostale življenjske funkcije vesoljske posadke. Predstavniki NASE pravijo, da komunikacija poteka preko različnih kanalov, tako da se je le-ta odvijala vzporedno, vseeno pa je prihajalo do določenih težav.