NAto

Delegacija podjetja GEC-Marconi v državnem zboru

08. 05. 1998 15.41

Predsednik odbora DZ za obrambo Rudolf Petan je danes sprejel predsednika britansko-italijanske družbe GEC-Marconi Rt Hon Geoffreya Pattieja z delegacijo, v kateri sta bila veleposlanik Velike Britanije in Severne Irske David Andrew Lloyd in italijanski veleposlanik Massimo Spinetti, so sporočili iz DZ.

Razglasili bodo nagrajence festivala Vdor 21 za področje filma

08. 05. 1998 08.35

V Slovenski kinoteki v Ljubljani bodo jutri zvečer slovesno razglasili nagrajence mednarodnega festivala Vdor 21 za področje filma. Žirija v sestavi Karpo Godina, Nejc Pohar, Vlado Škafar, Mateja Valentinčič in Miha Zadnikar bo med 15 filmi, ki so bili prikazani v festivalskem programu, izbrala tri nagrajence. Po razglasitvi bodo predvajali nagrajene filme, nato pa bo sledil koncert mlade vokalne skupine Flash iz Tbilisija, ki bo predstavila del bogate gruzijske tradicije večglasnega petja.

Inter z južnoameriškimi zvezdniki do pokala UEFA

07. 05. 1998 10.49

Milanski Inter je v drugem poskusu vendarle uspel. Potem ko je lani v finalu evropskega pokala UEFA izgubil z nemškim Schalkejem 04, je sinoči v Parizu prepričljivo s 3:0 (1:0) premagal rimski Lazio.

NATO potrdil operacijski načrt za BiH

06. 05. 1998 17.38

Severnoatlantski svet je danes potrdil operacijski načrt za mednarodne enote, ki bodo konec junija, po izteku mandata sedanjim silam SFOR, nadaljevale mednarodno vojaško navzočnost v Bosni in Hercegovini.

Slovenija na individualnem dialogu z zvezo NATO

06. 05. 1998 08.41

Potem ko je Slovenija marca letos na ministrski ravni z zvezo NATO odprla individualni dialog "nove generacije", je bil včeraj na sedežu zavezništva v Bruslju drugi sestanek v okviru dialoga, tokrat na izvedenski ravni. Slovensko delegacijo je vodil državni sekretar v zunanjem ministrstvu Ernest Petrič.

Payton izprašil kalifornijske mladince

05. 05. 1998 14.52

Nadzvočniški voz še naprej v veliki meri vleče Gary Payton. V prvi polfinalni tekmi na zahodu v severnoameriški poklicni košarkarski ligi NBA je dosegel 25 točk, od tega devet v zadnji četrtini. Pri gostih iz Los Angelesa je bil sam Shaquille O'Neal premalo, saj so kljub njegovim 27 točkam Jezerniki prvo srečanje izgubili kar s 14 točkami (92:106) razlike. Payton, ki je v zadnji tekmi prvega kroga proti Gozdnim volkovom iz Minnesote igral vseh 48 minut, je tokrat 25 točk uspel doseči v 43 minutah. V domači ekipi sta mu na pomoč priskočila še Hersey Hawkins (20) in Jerome Kersey (12). "Vedel sem, da bodo gostje napadli, vendar nisem verjel, da lahko pri nas tudi zmagajo. Zavedajo se, da nam ne smejo prepustiti vodstva z 2:0, zato se bodo na drugi tekmi gotovo mnogo bolj potrudili," je povedal trener domačih George Karl. Jezerniki so srečanje izgubili v končnici zadnje četrtine, saj so še na začetku zadnjega dela vodili z 82:80, a so nato vse niti igre v svoje roke prevzeli Seattlečani in po zaslugi izkušenih Paytona, Hawkinsa in Kerseyja dobesedno povozili gostujoče "mladince". "Kdo pravi, da so zaustavili O'Neala. Konec koncev je dosegel 27 točk in 11 skokov. Težava ni v tem, da bi Nadzvočniki ustavili Shaquilla, težava je v nas samih. Moramo iti naprej in enostavno doma zmagati," je bil nezadovoljen po tekmi trener gostov Del Harris.

NATO brez odločitve o prerazporeditvi enot v Albaniji

04. 05. 1998 17.52

Zveza NATO pozorno spremlja krizo na Kosovu, vendar še ni sprejela odločitve o morebitni prerazporeditvi svojih enot v Albaniji, kot je zahtevala albanska vlada, je danes med obiskom v Madridu povedal generalni sekretar Severnoatlantske zveze Javier Solana.

Oživljanje ruske industrije slaščic

04. 05. 1998 09.38

Ruska slaščičarska industrija je podobno kot ostale gospodarske panoge v tej državi v začetku devetdesetih let vidno propadala, lani pa je zabeležila prve znake obnove.

Zdravniki uspešno odstranili tumor na srcu

04. 05. 1998 09.19

Ameriški zdravniki so nekemu bolniku odstranili redek tumor na srcu na neobičajen način. Zdravniki so vzeli srce iz telesa, odstranili kancerogeni tumor v velikosti limone in nato srce vrnili nazaj v telo. To je prvič, da so tumor na srcu uspešno odstranili z metodo avtotransplantata, je povedal hustonski kirurg Michael Reardon. Dvajsetletni bolnik se je po šesturni operaciji dobro počutil. "Ne morem verjeti, da sem še živ," je povedal novinarjem.

Annan na afriški turneji

04. 05. 1998 08.36

Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je včeraj prispel v Kenijo. Ob prihodu je napovedal, da bo njegov obisk posvečen predvsem reševanju konfliktov na tem območju, še posebej v Sudanu.

Asiasat 3 bodo poskusili premestiti v pravilno orbito s pomočjo Lune; reševanje brez primere

03. 05. 1998 10.18

Izdelovalci telekomunikacijskega satelita Asiasat 3, ki je od lani v napačni orbiti, so se lotili reševalne akcije brez primere; satelit naj bi premestili na geostacionarni tir kar s pomočjo Lune. Asiasat 3, prvotno last hongkongške družbe Asia Satellite Telecommunications, ki je medtem od zavarovalnice že prejela polno odškodnino za izgubo 215 milijonov dolarjev vrednega satelita, je zaradi okvare četrte stopnje ruske nosilne rakete proton 25. decembra lani "obtičal" v prehodni orbiti visoki med 361 km (v prizemlju) in 35.999 km (v odzemlju) nad Zemljo. Ravnina tira satelita, ki se zdaj neformalno imenuje HGS 1, oklepa z ekvatorjem še vedno kot 51,10 stopinje. V satelitu je bilo seveda premalo goriva za morebiten samostojni prehod nad ravnik in zvišanje prizemlja do višine odzemlja. Strokovnjaki družbe Hughes, ki je izdelala satelit, so se domislili, da bi z 12 vžigi raketnega motorja v prizemlju postopno zvišali odzemlje HGS 1 vse do približno 384.400 km oddaljene Lune in nato za popravek tira satelita uporabili njeno gravitacijo. Po 11 manevrih od 10. aprila letos bo HGS 1 nocoj dosegel tir Lune, 7. maja pa bo zadnji - ključni vžig za njen oblet. Gre za nedvomno prvo uporabo Lunine gravitacije v poslovne namene v zgodovini astronavtike. V primeru, da bo operacija uspela, bi v bodoče s to tehniko lahko utirjali tudi druge satelite. To bi znižalo stroške za njihovo utirjenje v geostacionarno orbito.

V Džakarti in Medanu prišlo do nasilja med študenti in policijo

02. 05. 1998 12.08

V središču indonezijske prestolnice Džakarte in v mestu Medan na otoku Sumatra je danes prišlo do spopadov med policijo in študenti, ki na demonstracijah zahtevajo politične reforme. V Džakarti je policija, ki je uporabila tudi solzivec, nasilno razgnala več sto demonstrantov. Ranjeni so bili najmanj trije študenti. V Medanu pa so študentje zažgali policijsko terensko vozilo in se nato razbežali. Ker je bil Medan prizorišče nasilnih spopadov med policijo in demonstranti že ves teden, so oblasti zaprle glavno univerzo v mestu. Po Indoneziji se danes demonstracij udeležuje več tisoč študentov. Študentje, ki zahtevajo politične in gospodarske reforme demonstrirajo vsak dan že od konca februarja. Povod za današnje proteste je sinočnja izjava indonezijskega predsednika Suharta, ki je dejal, da do konca njegovega mandata, do leta 2003, v državi ne bo političnih reform.

Pavel in Stoltenberg v polfinalu

02. 05. 1998 10.25

Romunski teniški igralec Andrei Pavel je sinoči na teniškem turnirju v Atlanti (nagradni sklad 315.000 dolarjev) nastopil dvakrat. Šesti nosilec je najprej v osmini finala premagal Nizozemca Johna van Lottuma s 6:1, 6:2, nato pa v četrtfinalu še Argentinca Franca Squillarija, prav tako s 6:1, 6:2. V preostalih četrtfinalnih dvobojih je Španec Alex Calatrava premagal Američana Steva Campbella, ki je pri izidu 4:0 v prvem nizu dvoboj predal. Drugi nosilec Avstralec Jason Stoltenberg pa je bil s 6:4, 6:1 boljši od Američana Richeya Reneberga.

Hingisova in Novotna v finalu

02. 05. 1998 09.43

Prva teniška igralka sveta Švicarka Martina Hingis je na turnirju v Hamburgu (450.000 ameriških dolarjev nagradnega sklada) v prvem polfinalu po 51 minutah igre premagala Avstrijko Barbaro Schett s 6:2 in 6:2. Hingisova bo v finalu igrala z drugo nosilko Čehinjo Jano Novotno, ki je ugnala Švicarko Patty Schnyder z 2:6, 7:5 in 6:3. Novotna je potrebovala kar uro in 53 minut, da je strla odpor borbene devetnajstletne Švicarke, ki je v četrtfinalu premagala trikratno zmagovalko turnirja v Hamburgu Španko Arantxo Sanchez Vicario. Novotna je izgubila prvi niz, šele v drugem je prišla do svoje igre in niz dobila s 7:5, v odločilnem tretjem nizu pa je pri rezultatu 4:3 odvzela servis tekmici in nato po svojem začetnem udarcu zanesljivo dobila še igro.

Bolgarija načrtuje privatizacijo energetskega sektorja

01. 05. 1998 12.42

Vladni svet za strukturne reforme je konec tedna odobril načrt postopne privatizacije bolgarskega energetskega sektorja. Načrt med drugim predvideva, da naj bi prihodnje leto na domači in mednarodnih borzah začeli prodajati delnice državne družbe za oskrbo z električno energijo NEK. Ta naj bi sicer obdržala nadzor nad približno 45 odstotki bolgarske proizvodnje in distribucije električne energije, med elektrarnami, ki bodo ostale v njeni lasti, pa je tudi nuklearna elektrarna Kozloduj. Država naj bi do leta 2001 nadaljevala s subvencioniranjem cen električne energije, nato bodo vpeljali regionalno cenovno strukturo, po letu 2010 pa naj bi cene električne energije v celoti pokrivale proizvodne stroške, še sporoča agencija Nuc Net.

Prvi maj - mednarodni praznik delavske solidarnosti

01. 05. 1998 09.54

Prvi maj je mednarodni praznik dela v spomin na dogodke v Chicagu leta 1886, ko so delavci v veliki splošni stavki zahtevali skrčenje delovnika na osem ur, policija pa je njihove demonstracije 1. maja v krvi zadušila. Prvi kongres 2. internacionale (julija 1889) je sklenil, da bodo vsako leto na ta dan množične manifestacije; prvi maj je tako postal dan razrednega boja. Katoliki pa od leta 1955 prvi maj praznujejo kot praznik Jožefa Delavca. Stavkovno gibanje v Združenih državah Amerike, ki se je bojevalo proti nizkim mezdam in slabim delovnim razmeram, je leta 1886 doseglo vrh in zajelo približno 610.000 delavcev. Prejemki delavcev so bili namreč zelo nizki, povprečna mezda je znašala 9 dolarjev na teden. Delovnik (6 dni na teden) je bil dolg 10 ur in pogosto še več, varstvo pred nesrečami pa je bilo majhno. Delavski boj je bil oster, saj so podjetniki združeno nastopali proti sindikalno organiziranim delavcem, jih uvrščali na črne sezname in zahtevali od delavcev prisego, da ne bodo člani nobenega sindikata. Stavke so se večinoma končale s porazom delavcev, ker sta policija in javnost podpirali delodajalce. Med stavko v St. Louisu so pomožni šerifi streljali na stavkajoče in pri tem ubili devet ljudi. V vsej državi so 1. maja izbruhnile stavke in demonstracije z zahtevo po osemurnem delovniku, pri čemer so bili delavci deloma oboroženi. V Milwaukeeju je policija ustrelila šest oseb. Ko je policija v Chicagu četrtega maja razgnala anarhistično zborovanje, ki je protestiralo proti ravnanju s stavkajočimi, je eksplodirala bomba, zaradi česar je umrlo sedem oseb; nato pa je policija začela slepo streljati v množico, pri čemer je smrtno zadela štiri osebe. Na prvem kongresu 2. internacionale leta 1889 so nato sklenili, naj se 1. maj vsako leto praznuje kot praznik delavske solidarnosti.

Buzek, Horn in Havel pozdravili odločitev ameriškega senata v zvezi s širitvijo zveze NATO

01. 05. 1998 09.33

Poljski premier Jerzy Buzek, njegov madžarski kolega Gyula Horn in češki predsednik Vaclav Havel so danes pozdravili odločitev ameriškega senata, ki je sinoči podprl širitev zveze NATO na Poljsko, Madžarsko in Češko. Po Buzekovem mnenju obstaja možnost, da bi se Severnoatlantska zveza razširila še letos. "Obstajajo predlogi, da naj bi Poljska, Češka in Madžarska še letos postale polnopravne članice zavezništva," je dejal poljski premier. "Občutek imamo, da je to pravi konec velike vojne in dejanje pravičnosti proti naši državi. Solidarnost je premagala ravnodušnost in sebičnost," je poudaril poljski zunanji minister Bronislaw Geremek. Buzek in Geremek sta se ameriškemu predsedniku Billu Clintonu zahvalila za njegova prizadevanja. "To je priznanje zaslug Madžarske in madžarskega naroda ter znak, da Madžarska lahko izpolnjuje mednarodne zahteve glede svobode, demokracije in tržnega gospodarstva," je v zvezi z odločitvijo ameriškega senata poudaril Horn. Češki predsednik Havel pa meni, da bo ameriška ratifikacija dokumenta o vstopu Poljske, Češke in Madžarske omogočila poglobitev političnih in gospodarskih vezi z državami Srednje Evrope, hkrati pa bo prispevala k stabilnosti v evoatlantskem prostoru.

NATO o napotitvi enot v Albanijo

01. 05. 1998 09.29

Šestnajst članic Severnoatlantske zveze je začelo interno razpravo o možnosti napotitve mirovnih enot v Albanijo, so potrdili viri na zvezi NATO. Na željo Albanije, ki z zavezništvom sodeluje v okviru Partnerstva za mir, je prošnjo za napotitev mirovnih enot generalnemu sekretarju zveze NATO Javierju Solani izročila Italija, razprava pa je bila sprožena ta teden, na neformalnem srečanju Severnoatlantskega sveta na ravni veleposlanikov. Na predlog so se po poročanju omenjenih virov članice zveze NATO odzvale previdno, sicer pa bo za odzive najverjetneje treba počakati na posvetovanja v zavezniških prestolnicah. Medtem ko šestnajsterica doslej o možnosti napotitve zavezniških enot v Albanijo na skupnih sestankih ni uradno razpravljala, pa so že pred nekaj časa na zvezi NATO povedali, da bo strokovna zavezniška skupina odpotovala v Tirano, kjer bo preučila možnosti za ustanovitev posebne enote, ki bi tej državi v okviru partnerstva za mir pomagala pri prestrukturiranju vojske in nadzorovala razmere v regiji.

Solana prispel na pogovore v Skopje

30. 04. 1998 16.55

Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana je danes prispel na kratek obisk v Makedonijo in se takoj po prihodu sestal z makedonskim predsednikom Kirom Gligorovom. Z makedonskimi predstavniki naj bi se Solana pogovarjal predvsem o kosovski krizi. Po pisanju Nove Makedonije naj bi bil namreč glavni razlog Solaninega obiska v Skopju prav kriza na Kosovu. Časopis, ki se sklicuje na vire pri zvezi NATO, piše, da naj bi na zavezništvu menili, da bi morala biti navzočnost zveze NATO v Makedoniji bolj vidna. Nova Makedonija še napoveduje, da naj bi prihodnji mesec Skopje obiskalo več visokih predstavnikov zveze NATO.

Minister Frlec pri češkem kolegu

30. 04. 1998 14.52

Zunanji minister Boris Frlec se je danes, drugi dan uradnega obiska v Pragi, sestal s češkim kolegom Jaroslavom Šedivyjem in s predsednikom parlamenta Milošem Zemanom. Ministra Frlec in Šedivy sta ugodno ocenila dvostranske odnose in poudarila nujnost tesnejšega sodelovanja med Ljubljano in Prago v procesu vključevanja v Evropsko unijo, se je izvedelo iz krogov slovenske delegacije v Pragi. Češko-slovenski odnosi so na visoki ravni, med državama, ki imata številne skupne interese, kot je članstvo v EU in zvezi NATO, vladata veliko zaupanje in politično soglasje, sta ocenila ministra. Precej pozornosti sta sogovornika namenila krepitvi gospodarskega sodelovanja, še zlasti višjim oblikam le-tega, za kar je zlasti zainteresirana češka stran. Ministra sta omenila sodelovanje na področju energetike ter v gradnji prometne infrastrukture ter se dotaknila vloge luke Koper, ob tem pa sta poudarila, da bi bilo treba več napora vložiti v promocijo Slovenije na Češkem in obratno.

Minister Frlec v Pragi

29. 04. 1998 18.39

Vodja slovenske diplomacije Boris Frlec je danes na povabilo češkega kolega Jaroslava Šedivyja začel dvodnevni uradni obisk v Pragi. Najprej se je sestal s predsednikom češke vlade Josefom Tošovskim, jutri pa ima na dnevnem redu še niz drugih srečanj.

Arafat tudi uradno sprejel ameriški predlog o Zahodnem bregu

29. 04. 1998 15.50

Vodja Palestincev Jaser Arafat je danes prvič javno potrdil, da sprejema ameriški predlog o umiku izraelske vojske s 13 odstotkov ozemlja na Zahodnem bregu.

V pričakovanju odgovora izvoljenke slabo odtekel maraton

29. 04. 1998 07.34

61-letni John Anderson se je odločil, da se bo udeležil maratona, pred tem pa je za roko zaprosil svojo 20 let mlajšo prijateljico Kim, ki mu pred koncem tekmovanja ni mogla dati odgovora. Po končanem maratonu je John priznal, da je imel zelo slab rezultat, saj je tekel več kot štiri ure, poleg tega pa je bil maraton zelo naporen, ker je ves čas razmišljal o odgovoru, ki mu ga bo po tekmovanju dala Kim. Tudi Kim je priznala, da je bil zelo nemirna in da ni vedela, kaj naj stori, nato pa je na samem cilju stekla ob Johnu in mu na uho dahnila usodni "da", o katerem je John sanjal kilometre in kilometre.

Predsednik Atlantskega sveta Slovenije na Češkem

28. 04. 1998 19.23

Predsednik Atlantskega sveta Slovenije Anton Bebler je v okviru sodelovanja z Atlantsko komisijo Češke republike danes obiskal to češko organizacijo, so sporočili iz Atlantskega sveta Slovenije.

Minister Frlec jutri na Češkem

28. 04. 1998 17.12

Zunanji minister Boris Frlec se bo na povabilo češkega kolega Jaroslava Sedivyja 29. in 30. aprila mudil na uradnem obisku na Češkem.

Solana obsoja nedavne incidente v BiH

28. 04. 1998 15.33

Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana je davi v izjavi za javnost izrazil obžalovanje nad nedavnimi dejanji ustrahovanja in nasilja v več krajih v Bosni in Hercegovini, med drugim Derventi, Drvarju, Phelanu in Svjetlici, nad osebami, ki se želijo vrniti na svoje domove.

Ross in Arafat o možnosti za oživitev bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj

27. 04. 1998 11.35

Predsednik palestinskih avtonomnih oblasti Jaser Arafat in posebni ameriški odposlanec za Bližnji vzhod Dennis Ross sta v nedeljo v Gazi razpravljala o možnostih za oživitev zastalega bližnjevzhodnega mirovnega procesa na pogovorih, ki bodo 4. maja v Londonu. Kot je po srečanju ocenil Ross, si je treba prizadevati za oživitev procesa, da bi se lahko nato osredotočili na vprašanje začasnega statusa ozemelj na območju Zahodnega brega in Gaze. Ameriški odposlanec naj bi se danes v Jeruzalemu ponovno sešel z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem, predvideni pa so tudi ponovni pogovori z vodjo palestinske delegacije.

Clinton imenoval poveljnika ameriškega jedrskega arzenala

25. 04. 1998 12.49

Ameriški predsednik Bill Clinton je viceadmirala Richarda Miesa imenoval za poveljnika ameriškega jedrskega arzenala. Mies bo prevzel poveljstvo, ko bo senat potrdil njegovo imenovanje. Dosedanji poveljnik jedrskega arzenala, general zračnih sil, Eugene Habiger, je zaprosil za upokojitev, so v petek sporočili iz Pentagona. Mies opravlja funkcijo poveljnika ameriških podmorniških sil na Atlantiku in vrhovni poveljnik podmornic zveze NATO, nameščenih v bazi Norfolk v ameriški zvezni državi Virginia.

V Argentini našli fosilne ostanke tiranozavra

25. 04. 1998 10.13

Najdba novega najdišča fosilnih ostankov je raziskovalcem argentinske univerze za paleontologijo v Comahueju omogočila identifikacijo prazgodovinske živali, ki so jo v začetku aprila našli na jugozahodu Argentine. Fosilne ostanke živali, dolge 15 metrov so 4. aprila izkopali kopači, ko so kopali osem metrov globoko jamo. O najdbi so takoj obvestili univerzo. Raziskovalci so sprva menili, da gre za dinozavra, nato pa ugotovili, da gre za rastlinojedega tiranozavra, ki je živel pred 85 milijoni let.

Ameriški senat o Natu prihodnji teden

25. 04. 1998 09.40

Ameriški senat se bo prihodnji teden odločal o širitvi zveze Nato na Poljsko, Madžarsko in Češko. Za sprejem novih članic je potrebno zbrati dve tretjini glasov senatorjev, kar pomeni 67 glasov za. Poznavalci menijo, da bo sprejem novih članic potrjen kljub ofenzivi nasprotnikov širitve v zadnjih dneh.