NEMČIJA
Peterletova srečanja v New Yorku
14. 09. 2000 00.00
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je drugi dan obiska ZDA v New Yorku ob robu zasedanja 55. generalne skupščine OZN med drugim sestal z zunanjim ministrom Turčije, skupaj z zunanjimi ministri še treh naslednic nekdanje SFRJ pa še s francoskim kolegom Hubertom Vedrinom in z zunanjo ministrico Južne Afrike. Udeležil se je tudi zajtrka in kosila, ki ju je kanadski zunanji minister Lloyd Axworthy priredil v podporo Mednarodnemu kazenskemu sodišču in človekovi varnosti, ter ob koncu dneva še sprejema, ki ga je v njegovo čast pripravil Generalni konzulat Republike Slovenije v New Yorku, kjer se je srečal s Slovenci v New Yorku.
Podčetrtku srebrno priznanje
11. 09. 2000 00.00
Komisija evropskega združenja Entente Florale, ki ocenjuje urejenost evropskih mest in vasi, je po končanem ocenjevanju minuli petek, v kraju Broughshane na Severnem Irskem razglasila rezultate. Iz Slovenije sta letos na tekmovanju sodelovala Nova Gorica in Podčetrtek. V kategoriji mest je Nova Gorica prejela bronasto priznanje, Podčetrtek pa v kategoriji vasi srebrno priznanje.
Erler pohvalil sloveske priprave na vstop v EU
07. 09. 2000 00.00
Predsednik vlade Andrej Bajuk je danes sprejel podpredsednika poslanske skupine nemške socialdemokratske stranke v zveznem parlamentu Gernota Erlerja in sogovorniku predstavil proces slovenskega približevanja EU. Premier je poudaril, da bo Slovenija pravočasno opravila svoje delo, saj je v njenem interesu, da še pred vstopom v EU v Sloveniji ustvari evropske razmere. Nemški gost je dejal, da je bila Nemčija aprila ob slovenski vladni krizi zaskrbljena, da bi se proces vključevanja v EU lahko upočasnil, vendar zdaj z zadovoljstvom ugotavlja, da napreduje po načrtih, so sporočili iz premierovega kabineta.
Brezposelnost v Nemčiji
07. 09. 2000 00.00
Nemčija je avgusta imela 3,8 milijona brezposelnih oseb, kar je za 23.000 oseb manj kot mesec poprej in za 243.060 oseb manj kot v enakem obdobju lani. Stopnja brezposelnosti pa se avgusta, glede na julij, ni spremenila in je ostala na enaki 9,3-odstotni ravni, kar je v skladu z načrti nemške vlade, ki želi brezposelnost obdržati pod 10 odstotki, so sporočili iz nemškega urada za zaposlovanje. Največ brezposelnih, 2,44 milijona oseb, je bilo registriranih v zahodnem delu države, kjer se je avgustovska stopnja brezposelnosti znižala za 0,1-odstotne točke na 7,4 odstotka, na vzhodu Nemčije (nekdanja NDR) pa je bilo avgusta brez dela 1,34 milijona oseb, kar predstavlja 17 odstotkov za delo sposobnega prebivalstva. Nemška 9,3-odstotna stopnja brezposelnosti je tudi avgustu nad evropskim povprečjem, ki je julija doseglo najnižjo, 8,4-odstotno raven v zadnjih devetih letih.
Zelena luč za prevzem VoiceStream Wireless
07. 09. 2000 00.00
Ameriški protimonopolni urad je dal zeleno luč nemškemu telekomunikacijskemu operaterju Deutsche Telekom za prevzem ameriškega ponudnika mobilne telefonije VoiceStream Wireless. S tem je največja evropska telekomunikacijska družba Deutsche Telekom korak bližje nastopu na severnoameriškem trgu, vendar morata prevzem, vreden 46 milijard ameriških dolarjev, dovoliti še Zvezna komisija za komunikacije in Odbor za tuje naložbe v Združenih državah Amerike. Deutsche Telekom si od prevzema mobilnega operaterja VoiceStream Wireless veliko obeta, saj se trg mobilne telefonije v ZDA nenehno širi. Vendar pa je načrtovani prevzem dobil politične razsežnosti, ko je 30 senatorjev v Washingtonu od Zvezne komisije za komunikacije zahtevalo, naj preuči, kako lahko prevzem telekomunikacijskih podjetij iz ZDA s strani kateregakoli tujega podjetja vpliva na državno varnost. Senator iz Južne Karoline Ernest Hollings pa je celo predlagal zakonodajo, ki bi prepovedovala tujim podjetjem, ki so v več kot 25-odstotni lasti svoje države, da bi prevzemala telekomunikacijske posle v ZDA. Na Deutsche Telekomu, ki je v 58-odstotni državni lasti, upajo, da se bo zaskrbljenost polegla ob dejstvu, da bi po prevzemu ameriškega mobilnega operaterja VoiceStream Wireless Nemčija bila le še 45-odstotni lastnik Deutsche Telekoma. Z združitvijo, ki so jo napovedali že julija, se morajo strinjati tudi delničarji mobilnega operaterja VoiceStream Wireless.
Stopnja brezposelnosti v Nemčiji
06. 09. 2000 00.00
Nemčija je avgusta imela 3,8 milijona brezposelnih oseb, kar je za 23.000 oseb manj kot mesec poprej in za 243.060 oseb manj kot v enakem obdobju lani. Stopnja brezposelnosti pa se avgusta, glede na julij, ni spremenila in je ostala na enaki 9,3
Verheugen pojasnil sporne izjave
04. 09. 2000 00.00
Evropski komisar za širitev Günter Verheugen je v sinočnjem pogovoru za nemško televizijo ARD pojasnil svoje sporne izjave o referendumu v Nemčiji, na katerem bi se izrekli o sprejemu novih držav v EU.
Visok ruski dohodek od izvoza nafte
27. 08. 2000 00.00
Ruski dohodek od izvoza surove nafte je v prvi polovici leta, v primerjavi s lanskim obdobjem, narasel za več kot 130 odstotkov, kar znaša 11.15 milijard dolarjev. Omenjen porast dohodka je posledica povišanja cen nafte, ne pa večje količine izvoza, saj je ta od lanskega leta narasel le za 2,4 odstotka.
Ford Nemčija beleži izgubo
25. 08. 2000 00.00
Nemška podružnica ameriškega proizvajalca avtomobilov Ford je v prvi polovici letošnjega leta v primerjavi z enakim obdobjem lani zabeležila izgubo. Podjetje je še lani v prvi polovici leta zabeležilo 59 milijonov nemških mark dobička, v prvih šestih letošnjih mesecih pa 98 milijonov mark izgube. Največ so k izgubi prispevali večji izdatki za nove izdelke.
Šturm za nov lektorat v Nemčiji
23. 08. 2000 00.00
Minister za šolstvo in šport Lovro Šturm se je na delovnem sestanku srečal z veleposlanico Zvezne republike Nemčije v Sloveniji Heike Zenkner. Sogovornika sta poudarila izjemno dobro sodelovanje med državama tako na ravni ministrstev kot na ravni neposrednega sodelovanja med vzgojnoizobraževalnimi institucijami, še posebej visokošolskimi.
V prihodnje manj ministrstev?
22. 08. 2000 00.00
Danes je v vladno proceduro prispela novela zakona o vladi, ki bi zmanjšala število ministrstev, obenem pa poenostavila volitve predsednika vlade in ministrov. V četrtek bo novelo zakona obravnavala še vlada in če ga bo potrdila, bo že septembra na dnevnem redu državnega zbora.
V nemškem Telekomu se obetajo spremembe
19. 08. 2000 00.00
Deutsche Telekom, nemški telekomunikacijski velikan in nekdanji monopolist na nemškem telekomunikacijskem trgu, je naznanil, da bo v družbi začel z radikalnim, najobsežnejšim restrukturiranjem v zgodovini družbe. Slednja naj bi prerazporedila oz. upokojila okoli 2000 delavcev, piše Financial Times in dodaja, da želi nemški gigant v družbi odpraviti birokracijske ovire, ki dušijo družbo. Odpuščanj delavcev v nemški družbi ne predvidevajo, saj ima Deutshe Telekom polico neodpuščanja do leta 2004.
V nemškem hotelirstvu primanjkuje delavcev
13. 08. 2000 00.00
Nemško hotelirstvo ima težave zaradi pomanjkanja delavcev. Potrebovali bi namreč kar od 60.000 do 80.000 delavcev, to vrzel pa naj bi zapolnili s presežkom tujcev v državi. Položaj je katastrofalen, je za jutrišnjo izdajo nemškega tednika Focus med drugim opozoril predsednik združenja holerijev v nemški zvezni deželi Spodnja Saška DEHOGA Erich Kaub.
Odločno proti desnim nasilnežem
13. 08. 2000 00.00
Nemški zunanji minister Joschka Fischer je v pogovoru za italijanski časnik Corriere della Sera zagotovil, da bodo odločilno ukrepali proti skrajnodesničarskim nasilnežem v Nemčiji. "Ustavili bomo neonaciste v Nemčiji," je za nedeljsko izdajo italijanskega časnika dejal Fischer.
Nemčija močno povečala izvoz
08. 08. 2000 00.00
Nizek tečaj evra je v maju vplival na višji izvoz Nemčije v države izven evroobmočja. Po podatkih nemškega zveznega statističnega urada se je izvoz Nemčije v ZDA povečal za 45,1 odstotka na 10,9 milijarde mark. Prav tako je bil višji izvoz v Veliko Britanijo, ki ni v evroobmočju, in sicer za 34,1 odstotka na 8,7 milijarde mark. Celoten nemški izvoz je maja poskočil za 32,2 odstotka na 102 milijardi mark. Medtem ko je bila rast izvoza v države evroobmočja višja za 26,4 odstotka in je ta znašal 44,1 milijarde mark, se je rast izvoza v tretje države povečala za 39,8 odstotka na 44,7 milijarde mark. Maja je Nemčija največ izvozila v Francijo, sledita pa ZDA in Velika Britanija.
Novi teleskop v južni Afriki
07. 08. 2000 07.55
Astronomi iz ameriške univerze Wisconsin-Madison bodo v južni Afriki pomagali postaviti teleskop za opazovanje oddaljenih galaksij. Teleskop, ki bo vreden 35 milijonov dolarjev in bo eden največjih teleskopov na svetu, bodo postavili na vrhu gore na robu puščave Kalahari. Lokacija teleskopa na južni polobli bo astronomom omogočala, da opazujejo določene dele galaksije, ki jih s severne poloble ni mogoče videti. ''Gradnja'' teleskopa naj bi se začela prvega septembra in končala leta 2005. Ameriška univerza Wisconsin-Madison bo za omenjeni projekt namenila 4,8 milijona dolarjev. V obsežnem projektu bodo sodelovale tudi Nemčija, Poljska in Nova Zelandija.
Rusiji iz tujine več kot 70.000 umetnin
05. 08. 2000 13.29
V Rusijo se je v zadnjih petih letih iz tujine vrnilo več kot 70.000 ruskih umetnin, je sporočil ruski minister za kulturo Mihail Švidkoj. Tako je konec aprila letos Nemčija vrnila florentinski marmornati mozaik in komodo iz slavne jantarjeve sobe letne rezidence ruskih carjev, ki so jo nemški vojaki ukradli med drugo svetovno vojno. Rusko ministrstvo za kulturo je vrnitev teh in drugih dragocenosti doseglo na podlagi posebnega programa vračanja ruskih umetnin, ki so bile iz različnih razlogov odnesene iz države. Sicer pa je tudi Rusija vrnila nekatere tuje dragocenosti. Tako so v Nemčijo poslali 100 risb, med njimi tudi Duererjeve, Goyeve in Manetove, ki jih je neki sovjetski častnik med drugo svetovno vojno odnesel iz Bremna.
Nemška vlada za prepoved NPD
05. 08. 2000 13.20
Predstavnik nemške vlade Uwe-Karsten Heye je včeraj izjavil, da bodo preiskali razloge za prepoved skrajno desne National-demokratične stranke. Dejal je, da bo vlada čimprej organizirala skupni forum s predstavniki iz 16 nemških federativnih držav. Zahtevo po prepovedi je izrazil v začetku tedna konzervativni notranji minister dežele Bavarske Guenther Beckstein, ki je dejal da NPD promovira neonacizem in da predstavlja nevarnost za nemško demokracijo. Zahteva je posledica razmislekov v medjijih po eksploziji v Duesseldorf, v kateri je bilo ranjenih 10 tujih delavcev, med njimi tudi šest Židov. Nemška ustava omogoča prepoved strank in organizacij, ki ogrožajo demokratični red. Zahodna Nemčija je tako leta 1956 prepovedala Komunistično stranko, v zadnjem času pa neko manjšo neonacistično stranko.
Rusiji iz tujine več kot 70.000 umetnin
05. 08. 2000 00.00
V Rusijo se je v zadnjih petih letih iz tujine vrnilo več kot 70.000 ruskih umetnin, je sporočil ruski minister za kulturo Mihail Švidkoj. Tako je konec aprila letos Nemčija vrnila florentinski marmornati mozaik in komodo iz slavne jantarjeve sobe letne rezidence ruskih carjev, ki so jo nemški vojaki ukradli med drugo svetovno vojno. Rusko ministrstvo za kulturo je vrnitev teh in drugih dragocenosti doseglo na podlagi posebnega programa vračanja ruskih umetnin, ki so bile iz različnih razlogov odnesene iz države. Sicer pa je tudi Rusija vrnila nekatere tuje dragocenosti. Tako so v Nemčijo poslali 100 risb, med njimi tudi Duererjeve, Goyeve in Manetove, ki jih je neki sovjetski častnik med drugo svetovno vojno odnesel iz Bremna.
''Pravila niso bila kršena''
04. 08. 2000 21.19
Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je zavrnila pritožbo Južne Afrike v zvezi s sporno nemško pridobitvijo organizacije svetovnega prvenstva 2006. Izvršni odbor FIFA je svojo odločitev pojasnil s tem, da v izboru 6. julija letos pravila niso bila pravno kršena, kar je potrdil tudi predsednik FIFA Joseph Blatter.
Najvišja stopnja rasti v Evropi
28. 07. 2000 12.48
Po podatkih združenja evropskih letalskih družb (AEA) se je število potnikov na letalih potniških letalskih družb znotraj Evrope lani povečalo za 4,5 odstotka, na prvem mestu po rasti prometa pa je Slovenija s 25-odstotno lansko rastjo. Višje stopnje rasti so zabeležile še Islandija, Madžarska, Irska in Češka, medtem ko je letalski promet leta 1999 najbolj upadel v Turčiji. To je posledica avgustovskih potresov, navajajo predstavniki omenjenega združenja. Na tradicionalno najgostejših letalskih trgih so nadpovprečni promet ustvarile Nemčija, Francija, Nizozemska in Španija, katerih rast v prometu je bila sedemodstotna, nekoliko nižjo rast pa sta imeli Italija in Velika Britanija.
Uspeh Škode v Zahodni Evropi
23. 07. 2000 13.28
Hčerinsko podjetje nemškega Volkswagna, češka tovarna avtomobilov Škoda, je v prvi polovici leta 2000 prodala približno 210.000 vozil, kar je za 5,5 odstotka več kot v istem obdobju lani. Na trgih Zahodne Evrope se je prodaja povečala za 11,6 odstotka, od tega največ na Nizozemskem, kjer se je prodaja Škodinih avtomobilov povečala za 75,3 odstotka.
Rusi dobili odlog plačila dolga
23. 07. 2000 12.23
Nemška vlada se je odločila, da bo Rusiji reprogramirala dolgove v višini 3,8 milijarde dolarjev. Dolg izhaja iz obdobja Sovjetske zveze, povrnjen pa naj bi bil do konca leta 1999. Po odločitvi nemške vlade bo Rusiji plačilo dolga omogočeno do leta 2016.
Nadaljevaje vrha G-8
22. 07. 2000 15.13
Voditelji držav in vlad industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) so se danes na japonski Okinavi dogovorili, da si bodo prizadevali še pred koncem letošnjega leta organizirati nov krog trgovinskih pogovorov v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Novi krog trgovinskih pogajanj, ki naj bi se začela letos, nato pa nadaljevala v letu 2001, je podprl tudi ameriški predsednik Bill Clinton, vendar mora prepričati še ameriški kongres.
Srečanje Clinton - Putin v Nagu
21. 07. 2000 12.29
Ameriški predsednik Bill Clinton in ruski predsednik Vladimir Putin sta se danes srečala ob robu vrha sedmih najrazvitejših držav in Rusije (G-8) v Nagu na japonskem otoku Okinava. Gre za drugo njuno srečanje, potem ko je bil Putin marca izvoljen za predsednika države. Predsedniki držav in vlad skupine G-7 so pred tem končali ekonomski del vrha, po srečanju Putina in Clintona pa se bodo vsi sestali na delovni večerji.
Peterle po Berlinu še s Piculo
20. 07. 2000 08.45
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je včeraj mudil na kratkem obisku v Berlinu, v ospredju katerega je bilo srečanje z nemškim kolego Joschko Fischerjem. Slednji je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa poudaril odločenost Nemčije, da se zavzame za čimprejšnjo širitev EU, ki bo imela realne temelje, Slovenija pa po besedah Peterleta upa na vstop v EU med letoma 2003 in 2005. Slovenski zunanji minister je, kot je pri njegovi delegaciji izvedela STA, v pogovorih s Fischerjem izrazil upanje, da bo Nemčija podprla Slovenijo v prizadevanjih za sprejem v zvezo NATO in članstvo v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). ''Upamo, da bo Nemčija prevzela vlogo mentorja,'' je za dpa dejal Peterle.
Dogovor o izplačilu odškodnin
18. 07. 2000 08.55
Po letu in pol pogajanj sta Nemčija in Združene države Amerike v Berlinu podpisali formalno že pred nekaj tedni dosežen zgodovinski dogovor o izplačilu 10 milijard nemških mark odškodnin nekdanjim prisilnim delavcem v nacistični Nemčiji. 900 tisoč še živečih upravičencev naj bi prve odškodnine dobilo že konec leta. Nekdanji t. i. suženjski delavci bodo tako po 55-ih letih končno dobili vsaj delno materialno odškodnino. Polovico bo prispevala nemška vlada, drug pet milijard mark pa 3000 nemških podjetij. Doslej se je v skladu teh podjetij nabralo le tri milijarde mark, zato je nemški kancler Schröder pozval podjetja, naj čim prej nadomestijo razliko.
Končana pogajanja o odškodninah
16. 07. 2000 14.32
S sklepno konferenco, podpisom ameriško-nemškega sporazuma in skupno izjavo se bodo jutri v Berlinu končala dolgotrajna pogajanja o izplačilu odškodnin nekdanjim prisilnim delavcem v času nacizma. Sklepno izjavo bodo podpisale vse pogajalske strani, ki so sodelovale na poldrugo leto trajajočih pogajanjih - poleg Poljske in Češke so bile v neposredna pogajanja vključene še Rusija, Belorusija in Ukrajina.
Frankfurter Allgemeine o lipicancih
15. 07. 2000 17.44
Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) v današnji izdaji objavlja obširen prispevek o lipicancih, Kobilarni Lipica in zgodovini vzreje lipicanske pasme, omenja pa tudi še vedno nerešen spor med Slovenijo, Italijo in Avstrijo glede vodenja izvorne rodovne knjige za lipicance, ki se je po navedbah avtorja članka Reinharda Olta pojavil po vstopu Avstrije v Evropsko unijo najprej med Rimom in Dunajem, zatem pa je bila vanj vključena tudi Ljubljana.
Dokončni zakon o odškodninah
14. 07. 2000 21.23
Zgornji dom nemškega parlamenta bundesrat je danes sprejel zakon o ustanovitvi sklada za odškodnine prisilnim delavcem v času nacizma. Sklad, ki se imenuje Spomini, odgovornost in prihodnost, obsega deset milijard mark, vanj pa bosta denar prispevali nemška država in industrija. Bundestag, spodnji dom parlamenta, je z veliko večino zakon izglasoval že 6. julija. Do izglasovanja zakona je prišlo po letu in pol pogajanj med nemško in ameriško vlado ter predstavniki žrtev, dokončni sporazuma pa bosta Nemčija in ZDA sklenili v ponedeljek v Berlinu.