Nacisti
Papež na obisku v Svet deželi
20. 03. 2000 20.44
Papež Janez Pavel II. je ob začetku enotedenskega obiska v Sveti deželi pozval k nadaljevanju bližnjevzhodnega mirovnega procesa in k razumevanju med velikimi religijami. Brez miru na območju ne more biti napredka, je dejal papež v Amanu.
Svetovni judovski kongres zahteva odškodnino
17. 03. 2000 10.13
Svetovni judovski kongres je včeraj sprožil obsežno kampanjo, v okviru katere od Avstrije zahteva, da izplača odškodnino Judom za imetje, ki so jim ga nacisti zaplenili med drugo svetovno vojno. Kot je pojasnil izvršni direktor kongresa Elan Steinberg, so se za omenjeno kampanjo odločili, potem ko je State Department v začetku tedna v tajnih dokumentih odkril ocene iz leta 1953 o vrednosti imetja, ki so nacisti zaplenili avstrijskim Judom. Vrednost tega imetja danes znaša 10 milijard dolarjev.
Bavarska vrnila sliko dedičem judovske družine
15. 03. 2000 10.49
Nemška zvezna dežela Bavarska je dedičem judovske družine iz Avstrije, ki so jo razlastili nacisti, vrnila triptih Leopolda Kalckreutha (1892-1928). Triptih z naslovom ''Tri življenjska obdobja'' je trenutno na ogled v londonski Kraljevi akademiji umentosti v okviru razstave umetnosti s preloma stoletja. Slika je bila od leta 1930 v lasti Elisabeth Glanville, zasegli pa so jo leta 1938, ko je Glanvillova z možem in otroki zbežala z Dunaja. Leta 1942 je triptih kupila Bavarska, njegova lastnica pa je umrla leta 1983.
Barak grozi z zamrznitvijo pogajanj s Sirijo
01. 02. 2000 08.08
Predsednik izraelske vlade Ehud Barak je včeraj ocenil, da je možna začasna zamrznitev mirovnih pogajanj s Sirijo, če Damask ne bo preprečil napadov proiranske milice Hezbolah na položaje izraelske vojske in Vojske južnega Libanona. Po Barakovih besedah pomanjkanje miroljubnega ozračja otežuje pogajanja s Sirijo.
Spomin na žrtve Auschwitza
27. 01. 2000 18.42
Na Poljskem so danes pripravili spominsko slovesnost ob 55. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau na jugu države. Slovesnosti se je poleg nekdanjih taboriščnikov udeležil tudi poljski predsednik Aleksander Kwasniewski.
Dogovor za izplačilo odškodnin
15. 12. 1999 21.19
Ameriška in nemška vlada sta se dogovorili o izplačilu odškodnin prisilnim delavcem med drugo svetovno vojno. Nemčija je doslej že izplačala 60 milijard dolarjev odškodnine za vojne zločine, storjene v času druge svetovne vojne. Brez kakršnegakoli povračila pa je ostalo okoli 12 milijonov ljudi, ki so prisilno delali v času nacizma.
Nizozemka stoletja je Anna Frank
23. 11. 1999 07.17
Nizozemska osebnost stoletja je Anna Frank, šestnajstletna Judinja, ki se je med drugo svetovno vojno skrivala pred nacisti v nekem stanovanju v Amsterdamu in tam napisala znani Dnevnik Anne Frank. V anketi, ki jo je objavil nizozemski časnik Algemeen Dagblad, so bralci izbirali med 130 kandidati, Anna Frank pa je zmagala z veliko prednostjo. Mlada Judinja pooseblja strašno usodo Judov med drugo svetovno vojno, ki so jo spremljali strah, izdajstvo in zaničevanje, ter predstavlja skrito upanje za boljšo in svobodnejšo prihodnost, je rezultate ankete komentiral nizozemski časnik. Ostali znani Nizozemci, ki so se uvrstili na višja mesta v anketi, so še nizozemska kraljica Beatrix na četrtem mestu pred svojo materjo, nekdanjo kraljico Julijano, na osmem mestu pa je nizozemski nogometaš Johan Cruijff.
V času nacizma zaseženih 13.000 umetnin
16. 11. 1999 07.49
Nemška vlada je danes napovedala, da namerava v kratkem na internetu objaviti podatke o zbirki umetnin, ki so jih v času nacizma odvzeli lastnikom.
Odprli so obnovljeno hišo Anne Frank
28. 09. 1999 10.58
Nizozemska kraljica Beatrix in nekdanji nemški predsednik Richard von Weizsaecker sta danes uradno odprla obnovljeno hišo Anne Frank v Amsterdamu, kjer je ta mlada Judinja, avtorica znanega dnevnika, živela v skrivališču več kot dve leti, preden so jo leta 1944 nacisti skupaj z družino odpeljali v koncentracijsko taborišče Bergen-Belsen, kjer je za tifusom umrla leto kasneje. Prvič od leta 1957 so dvorišče, kamor se je Anna občasno in skrivoma zatekala ponoči ali ob nedeljah, obnovili tako, kot ga je opisala v dnevniku. Doslej so si namreč obiskovalci lahko ogledali le sobo, kjer so se pred nacisti skrivali Anna, njena sestra Margot, njuni starši ter še štiri osebe. Hiša Anne Frank je sicer najbolj obiskana znamenitost v Amsterdamu, saj jo je od otvoritve leta 1960 obiskalo že 13 milijonov ljudi.
Hude obtožbe na račun papeža Pija XII.
10. 09. 1999 08.37
Knjiga z naslovom Hitlerjev papež Johna Cornwella, ki bo izšla oktobra, naj bi dokazala, da je bil papež Pij XII. - poglavar katoliške cerkve v letih od 1939 do 1958 - antisemitistično usmerjen. Med številnimi dokumenti, objavljenimi v novi knjigi, naj bi bilo med drugim pismo, ki ga je papež Pij XII. napisal kot vatikanski diplomat v Muenchnu in v katerem je pripadnike tamkajšnje judovske skupnosti opisal kot ''umazane, vulgarne, s potuhnjenimi izrazi na obrazu''. Avtor knjige naj bi prav tako navajal, da je papež v letih Hitlerjeve vladavine le enkrat in precej milo obsodil nacistični režim. Po trditvah Cornwella naj bi Pij XII. tudi vedel, da nameravajo nacisti iz Rima odpeljati 1000 Judov, vendar ni storil ničesar, da bi to preprečil. Vatikanske oblasti izida Cornwellove knjige niso želele komentirati, češ da ne poznajo njene točne vsebine. Vatikan je sicer vse doslej zagovarjal dejanja Pija XII. in poudarjal, da je papež ''na skrivaj'' rešil življenja na tisoče Judov.
Oskrunjen Bubisov grob
16. 08. 1999 17.49
Izraelski umetnik Meir Mendelson je danes priznal, da je oskrunil grob minuli teden preminulega predsednika Centralnega sveta nemških Judov Ignatza Bubisa, ki so ga včeraj pokopali v bližini Tel Aviva.
Nemčija Judom vrača umetniška dela
06. 08. 1999 15.58
Nemške kulturne oblasti so v četrtek neki Britanki, dedinji judovskega zbiralca Maxa Silberberga, vrnile Van Goghovo sliko in še dve drugi umetniški deli. Van Goghova slika Oljke je bila od leta 1935 razstavljena v berlinskih muzejih, potem ko so nacisti njenega lastnika Maxa Silberberga prisilili, da je prodal zbirko umetniških del, ki bi bila danes vredna 60 milijonov dolarjev.
Obtožbe Mohameda al-Fayeda
06. 08. 1999 09.15
Mohamed al-Fayed, oče Dodija al-Fayeda, ki je izgubil življenje v prometni nesreči pred dvema letoma skupaj s princeso Diano, je angleškega princa Philipa obtožil simpatiziranja z nacisti. Lastnik londonske veleblagovnice Harrods je v pogovoru za novo ameriško revijo Talk dejal, da je soprog britanske kraljice Elizabete II. naročil umor Dodija in Diane. ''Princ Philip je rasist, po njegovih žilah se pretaka nemška kri in prepričan sem, da simpatizira z nacisti,'' je po poročanju časopisa The Express še dejal al-Fayed.
Judovska družina zahteva vrnitev slike
31. 07. 1999 17.37
Galerija Tate iz Londona, ki je nedavno v britanskih galerijah in muzejih začela zbirati podatke o slikah, ki so jih nacisti ukradli med drugo svetovno vojno, je prejela prvo zahtevo neke judovske družine za vrnitev ene od razstavljenih slik v tej galeriji. Potomci nemške judovske družine zahtevajo vrnitev slike View of Hampton Court Palace slikarja Jana Griffierja. Vrednost slike iz 18. stoletja strokovnjaki ocenjujejo na 120.000 do 200.000 funtov. Pred nacističnim nasiljem je morala družina iz Duesseldorfa zbežati, zaradi preživetja pa so Griffierjevo in druge slike prodali za nižjo vrednost od dejanske. Direktor galerije Tate je že sporočil, da bodo v prihodnjih dneh preučili izvor slike in se odločili o njeni morebitni vrnitvi lastnikom.
Rimske skulpture v Italijo
23. 07. 1999 14.37
Fondacija nacionalnih muzejev iz Berlina je sporočila, da bo Italiji vrnila tri rimske skulpture iz marmorja iz 2. st. pr. n. št., ki so jih nacisti ukradli v letih 1940 in 1941. Predsednik fondacije Klaus-Dieter Lehman je danes skulpture predal predsedniku italijanske komisije za obnovo umetniških del Mariu Bondioli-Osiu. Skulpture iz marmorja naj bi bile namenjene v muzej Adolfa Hitlerja, ki si je muzej hotel urediti ali v svojem rojstnem mestu Linz v Avstriji ali v vili Hermanna Goeringa Carnihall. Do danes pa so skulpture hranili v berlinskih muzejih.
Molitvenik družine Rothschild na dražbi dosegel rekordno ceno
09. 07. 1999 11.17
V Londonu so na dražbi za rekordno ceno prodali molitvenik družine Rothschild iz 16. stoletja. Molitvenik, ki predstavlja vrh renesančne umetnosti, so prodali za 13,2 milijona dolarjev. Poleg molitvenika so bili naprodaj še nekateri drugi predmeti družine Rothschild, ki so jih med vojno zasegli nacisti, v začetku tega leta pa so jih restavrirali dediči te družine.
Razstava Degaseve slike, ki je v sodni proceduri
15. 06. 1999 18.46
Pastel Edgarja Degasa ''Pokrajina s potjo'' iz leta 1890, ki je predmet sodnega postopka, so minuli petek razstavili v Chicagu v tamkajšnjem inštitutu za umetnost. Razstava bo odprta do 3. januarja.
Spominska slovesnost ob obletnici osvoboditve Dachaua
02. 05. 1999 18.32
V nekdanjem koncentracijskem taborišču Dachau je danes v spomin na osvoboditev taborišča pred 54 leti potekala spominska slovesnost, je poročal Radio Slovenija. Med številnimi gosti je bil tudi slovenski veleposlanik v Nemčiji Alfonz Naberžnik in generalni konzul v Muenchnu Fedor Gregorič, ki sta položila venec pred spomenik vsem žrtvam v Dachau.
Spominske slovesnosti za žrtve holokavsta
13. 04. 1999 21.22
V spomin na šest milijonov Judov, ki so umrli v holokavstu, so v številnih mestih v Izraelu in v Evropi potekale slovesnosti, na katerih so javno prebirali imena žrtev.
Iz Auschwitza krenil 11. pohod preživelih
13. 04. 1999 17.01
Na enajstem pohodu preživelih se je pred nekdanjim nacističnim taboriščem v Auschwitzu v spomin na žrtve holokavsta danes zbralo približno 1500 mladih Judov z vsega sveta in letos prvič tudi 300 mladih Poljakov in poljskih Judov.
Svetovni judovski kongres zahteva, da francoski muzeji vrnejo več kot 2000 umetniških predmetov
23. 11. 1998 12.24
Izvršni direktor Svetovnega judovskega kongresa Elan Steinberg je v pogovoru za današnjo izdajo avstrijske revije Format zahteval, da francoski muzeji vrnejo 2058 umetniških predmetov, ki so bili v lasti judovskih zbirk, preden so jih zasegli nacisti.
60. obletnica kristalne noči - začetka genocida nad Judi
09. 11. 1998 10.23
Po vsej Nemčiji se bodo danes spomnili 60. obletnice kristalne noči, ki je pomenila začetek splošnega genocida nad Judi. V sinočnjem sporočilu ob tej obletnici je nemški kancler Gerhard Schroeder zapisal, da je bila kristalna noč ''zločin brez primere in bo vedno ostala dan spomina na neizmerno trpljenje''. Šestdeset let zatem gledamo v prihodnost, ne da bi pozabili na preteklost, je še zapisal Schroeder, ki meni, da je nemški narod dokazal demokratično zrelost, ko se je kritično oddaljil od skrajne desnice.
Siemensove odškodnine za garanje pod nacisti
23. 09. 1998 17.54
Nemški Siemens AG je objavil, da namerava ustanoviti sklad, v katerem bodo poskusili zbrati 20 milijonov nemških mark za odškodnine delavcem, ki so za to družbo hlapčevsko delali v času nacistične Nemčije. Pri Siemensu so še dejali, da bodo prve odškodnine poskusili izplačati že pred koncem tega leta.
Sklad Anne Frank na lovu za izgubljenim posnetkom
09. 09. 1998 15.08
Raziskovalci Sklada Anne Frank so sporočili, da že leta iščejo izgubljeni posnetek iz leta 1941, ki bežno prikazuje Anno Frank, preden je pričela bežati pred nacisti. Originalni črno-beli posnetek se je izgubil potem, ko so ga v 80-ih letih posodili nekemu Američanu za film o Anni Frank. Na skladu so posnetek prvič pogrešali leta 1995, vendar so nerodno izgubo prikrivali do minulega tedna, ko je o tem poročala nizozemska televizija. Posnetek je posnel amaterski fotograf pri poroki sosedov Anne Frank. Dejstvo o izgubljenem posnetku je še toliko bolj aktualno, ker so pred kratkim odkrili nekaj neobjavljenih strani iz njenega dnevnika.
Leta 1999 bo izšla dopolnjena izdaja Dnevnika Ane Frank
23. 08. 1998 13.21
Sklad Ane Frank, ki ima sedež v švicarskem Baslu, bo v začetku prihodnjega leta izdal dopolnjeno enačico Dnevnika Ane Frank. Ta peti ponatis, ki je bil že nekaj časa načrtovan, bo dopolnjen s petimi nedavno najdenimi stranmi, vseboval pa bo tudi 47 vrstic, ki jih Annin oče Otto Frank ni želel dati v objavo. Dopolnjeno delo bodo prevedli v nemški, francoski, angleški in japonski jezik.
Slika je našla svoje mesto
17. 08. 1998 13.16
Družina dveh žrtev holokavsta in inštitut za umetnost iz Chicaga sta se sporazumela o delitvi lastništva dragocene slike. S tem se je končalo petdestletno prizadevanje družine, da bi ji vrnili sliko. Družina Goodmanovih, ki so potomci Friedricha in Louise Gutmann, bo delila lastništvo slike Edgarja Degasa, naslovljeno Pokrajina z dimnikom, s farmacevtskim milijonarjem Danielom C. Searlom. Vrednost slike ocenjujejo na 1,1 milijona dolarjev. Družina Gutmann, ki je bila lastnica slike pred drugo svetovno vojno, trdi, da so sliko iz skladišča v Parizu ukradli nacisti. Louise in Friedrich Gutmann sta umrla leta 1940 v koncentacijskem taborišču. Po vojni se je slika znašla v rokah Searla, ki jo je leta 1987 v New Yorku kupil od trgovca z umetninami. Pravdanje se je začelo potem, ko je Simon Goodman leta 1995 v knjigi Degasovih del zasledil zapis o omenjeni sliki.
Kam so izginili arhivi o židovskem zlatu?
29. 07. 1998 18.22
Vodja nemške židovske skupnosti Michel Friedman je v radijski oddaji Radia SR1 dejal, da je dolžnost nemške vlade izvedeti za usodo zgodovinskih dokumentov, ki pričajo kaj se je zgodilo z zlatom, ki so ga nacisti zaplenili žrtvam v koncentracijskih taboriščih.
Tretji dan papeževega obiska v Avstriji
21. 06. 1998 10.59
Z mašo na Trgu junakov se bo danes na Dunaju začel tretji dan pastoralnega obiska papeža Janeza Pavla II. v Avstriji. Poglavar rimsko-katoliške cerkve bo pri tem za blažene proglasil tri avstrijske redovnike: sestro Restituto Kafka, ki so jo ubili nacisti, patra Antona Scwartza, znanega pod imenom "dunajski apostol delavcev" in premonstrata Jakoba Kerna.
Kaj se bo zgodilo z nacističnim zlatom?
02. 12. 1997 14.14
Britanski zunanji minister Robin Cook je v Londonu danes odprl mednarodno konferenco o zlatu, ki so ga zaplenili nacisti, in ob tem pozval k oblikovanju mednarodnega odškodninskega sklada za žrtve holokavsta. Velika Britanija bo v sklad nakazala 1,7 milijona dolarjev, ZDA pa štiri milijone dolarjev ob odprtju sklada in skupaj 25 milijonov v naslednjih treh letih, je obljubil namestnik ameriške zunanje ministrice Stuart Eizenstat. Izrael bo zahteval, naj s preostale 5,5 tone zaplenjenega zlata, vredne 68 milijonov dolarjev, pomagajo preživelim žrtvam holokavsta.