Naj
Kristusov mrtvaški prt še naprej privablja obiskovalce
04. 05. 1998 09.33
Kristusov mrtvaški prt, najslavnejša in obenem najbolj sporna relikvija krščanstva, v Torino še naprej privablja trume vernikov. Samo 1. maja si je torinsko stolnico, kjer je prt z odtisom Kristusovega obraza razstavljen, ogledalo več kot 42.000 romarjev.
Evro bo uvedlo 11 članic EU
04. 05. 1998 09.32
Voditelji držav EU so ponoči sprejeli dokončno odločitev, da bo 1. januarja 1999 evro uvedlo 11 članic povezave. Po 11-urnih pogajanjih o predsedovanju prihodnji Evropski centralni banki (ECB) so dosegli soglasje, da bo za prvega predsednika banke imenovan Nizozemec Wim Duisenberg, zdaj predsednik Evropskega denarnega inštituta. Duisenberg bo na čelo ECB imenovan za celoten osemletni mandat, vendar pa bo "na lastno željo" še pred iztekom mandata odstopil.
Zaradi posedovanja marihuane aretirali Snoop Doggy Dogga
04. 05. 1998 09.24
Policija je severovzhodno od Los Angelesa aretirala ameriškega raperja Calvina Broadusa, znanega pod imenom Snoop Doggy Dogg, in njegovega kolega Delamarja Arnauda zaradi posedovanja marihuane.
Največja križarka na svetu Grand Princess po poti Titanica
04. 05. 1998 09.11
V italijanski ladjedelnici Fincantieri pri Trstu so včeraj dokončali največjo križarko na svetu. Ob slavnostni predaji ladje ameriški družbi Reederei Princess Cruises so naznanili, da bo Grand Princess na svoji prvi poti ubrala isto smer, kot jo je že pred 86 leti slavni Titanic.
Kmalu končano ocenjevanje škode na objektih v Posočju
04. 05. 1998 08.23
Dvajset komisij ministrstva za okolje in prostor je doslej pregledalo že večino objektov na območju Posočja, ki ga je 12. aprila prizadel potres. Cenitve naj bi zaključili v Bovcu in Kobaridu, povečali pa naj bi število ekip v Tolminu. Doslej prijavljeno škodo na objektih naj bi pregledali do torka.
Krka uresničuje letošnje prodajne načrte
03. 05. 1998 10.31
V novomeški farmacevtski družbi Krka so v prvih letošnjih treh mesecih prodali za 13,8 milijarde tolarjev izdelkov, s čimer so že uresničili 26 odstotkov letnega načrta, so zapisali v Utripu, glasilu te družbe. Letos naj bi prodali za 53,7 milijarde tolarjev izdelkov, kar je za desetino več kot lani. V strukturi prodaje v letošnjem prvem četrtletju zavzema farmacevtika 72-odstotni tržni delež, zelena zdravila imajo 15-odstotnega, veterina sedemodstotnega, kozmetika pa petodstotnega. Na območju nekdanje Sovjetske zveze je v tem obdobju Krka prodala 35 odstotkov svoje proizvodnje. Sledi domači trg z 22-odstotnim deležem, države nekdanje Jugoslavije z 18-odstotnim, višegrajska skupina z 16-odstotnim, na ostalih trgih pa Krka ustvari devet odstotkov svoje prodaje.
Rusija pričakuje hitrejšo gospodarsko rast
03. 05. 1998 10.22
Rusko ministrstvo za finance pričakuje, da se bo gospodarska rast v naslednjih treh letih pospešila, saj bo vlada zmanjšala javno porabo in zadolževanje. Proračunski osnutek za naslednja tri leta predvideva, da se bo bruto domači proizvod povečal za poldrug odstotek do leta 1999, na 4,5 odstotka leta 2000 in na 5 odstotkov leta 2001. Letos Rusija pričakuje enoodstotno gospodarsko rast, je dejal prvi namestnik finančnega ministra Vladimir Petrov. Za naslednja tri leta napovedujejo letno inflacijo med 4,5 in petimi odstotki, do leta 2001 pa naj bi Rusija zmanjšala tudi zadolževanje.
V Rusiji v petih letih tri- do petkrat več avtomobilov
03. 05. 1998 10.22
Število avtomobilov naj bi se v Rusiji v naslednjih petih letih povečalo od tri-do petkrat, s čimer se bo ta država po številu osebnih vozil na prebivalca uvrstila med industrializirane države, ki imajo 300 do 400 avtomobilov na 1000 prebivalcev. Namestnik ministra za promet Anatolij Nasonov je dejal, da povečanje prometa na cestah ogroža prometno varnost, saj je lani v prometnih nesrečah izgubilo življenje skupno 27.000 ljudi, ranjenih pa jih je bilo 178.000. Kljub temu pa se je število smrtnih žrtev lani v primerjavi z letom prej zmanjšalo za dobrih 6 odstotkov, število nesreč pa za 2,5 odstotka.
Asiasat 3 bodo poskusili premestiti v pravilno orbito s pomočjo Lune; reševanje brez primere
03. 05. 1998 10.18
Izdelovalci telekomunikacijskega satelita Asiasat 3, ki je od lani v napačni orbiti, so se lotili reševalne akcije brez primere; satelit naj bi premestili na geostacionarni tir kar s pomočjo Lune. Asiasat 3, prvotno last hongkongške družbe Asia Satellite Telecommunications, ki je medtem od zavarovalnice že prejela polno odškodnino za izgubo 215 milijonov dolarjev vrednega satelita, je zaradi okvare četrte stopnje ruske nosilne rakete proton 25. decembra lani "obtičal" v prehodni orbiti visoki med 361 km (v prizemlju) in 35.999 km (v odzemlju) nad Zemljo. Ravnina tira satelita, ki se zdaj neformalno imenuje HGS 1, oklepa z ekvatorjem še vedno kot 51,10 stopinje. V satelitu je bilo seveda premalo goriva za morebiten samostojni prehod nad ravnik in zvišanje prizemlja do višine odzemlja. Strokovnjaki družbe Hughes, ki je izdelala satelit, so se domislili, da bi z 12 vžigi raketnega motorja v prizemlju postopno zvišali odzemlje HGS 1 vse do približno 384.400 km oddaljene Lune in nato za popravek tira satelita uporabili njeno gravitacijo. Po 11 manevrih od 10. aprila letos bo HGS 1 nocoj dosegel tir Lune, 7. maja pa bo zadnji - ključni vžig za njen oblet. Gre za nedvomno prvo uporabo Lunine gravitacije v poslovne namene v zgodovini astronavtike. V primeru, da bo operacija uspela, bi v bodoče s to tehniko lahko utirjali tudi druge satelite. To bi znižalo stroške za njihovo utirjenje v geostacionarno orbito.
Palestinci izrazili soglasje z ameriškim načrtom
02. 05. 1998 12.09
Vlada palestinskih avtonomnih oblasti je pozno sinoči sprejela ameriški predlog za pospešitev zastalega bližnjevzhodnega mirovnega procesa. Palestinci so soglasje z ameriškim načrtom izrazili le nekaj ur pred srečanjem palestinskega vodje Jaserja Arafata z ameriškim pogajalcem Dennisom Rossom. Kot je povedal palestinski minister za mednarodno sodelovanje Nabil Šaath, naj bi se Izrael v skladu z ameriškimi načrti umaknil s 13,1 odstotkov zasedenega Zahodnega brega. Izraelski premier Benjamin Netanjahu pa je pred tem Palestince pozval, naj se zadovoljijo z manjšim obsegom umika izraelskih enot.
V preiskavi o ugrabitvi Vlasova aretitirali dva osumljenca
02. 05. 1998 12.06
V okviru preiskave o včerajšnji ugrabitvi predstavnika ruskega predsednika Borisa Jelcina za Čečenijo Valetnina Vlasova so danes uradno aretirali njegovega voznika in telesnega stražarja. Čečenski državni tožilec je sporočil, da so voznika aretirali zaradi suma, da je sodeloval pri ugrabitvi, telesnega stražarja pa zaradi malomarnosti, ker naj se ne bi zoperstavil ugrabiteljem. Čečensko državno tožilstvo je tudi ocenilo, da se je neodgovorno obnašal tudi ugrabljeni Vlasov, saj se se peljal po cesti, kjer so ugrabitve pogoste, varoval pa ga je samo eden od telesnih stražarjev. Kot je znano, so Vlasova v severnem Kavkazu, na obmejnem območju med Ingušetijo in Čečenijo, včeraj ugrabili oboroženi moški. Nekdanji Jelcinov svetovalec za varnost, strokovnjak za Čečenijo, Ivan Ribkin pa je danes ocenil, da so Vlasova ugrabili nasprotniki "mirovnega dialoga" med Rusijo in Čečenijo.
Evropski parlament o enajstih kandidatkah za evro
02. 05. 1998 10.23
Potem ko so ministri Evropske unije za gospodarstvo in finance sinoči v Bruslju sprejeli priporočilo, naj evro 1. januarja prihodnje leto uvede enajst držav, je v postopku odločanja o uvedbi evra davi štafeto prevzel Evropski parlament. Evroparlamentarci bodo še dopoldne sprejeli mnenje o priporočilu finančnikov, ki bo po pričakovanjih pozitivno, saj so poslanci že minuli četrtek sprejeli svoje poročilo, v katerem so predlagali, naj ustanovne članice Evropske gospodarske in denarne unije (EMU) postanejo Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Španija. Potem ko bo mnenje o priporočenih kandidatkah izrekel Evropski parlament, bo odločitev popoldne po pričakovanjih soglasno sprejel tudi vrh unije. Predsedniki vlad ali držav petnajsterice naj bi danes po napovedih številnih držav unije rešili tudi spor glede vprašanja, kdo bo prvi predsedoval Evropski centralni banki (ECB). Zvečer se bodo znova sešli finančni ministri, ki bodo določili menjalniški tečaj med valutami držav, ki bod 1. januarja 1999 uvedle evro.
Avtobiografija Christopherja Reevea - Še vedno jaz
02. 05. 1998 10.19
Christopher Reeve, od nesreče med jahanjem hromi "Superman", je napisal avtobiografijo. V knjigi z naslovom Še vedno jaz (Still Me) Reeve predvsem opisuje svoje življenje po nesreči: njegova mati je v prvih urah po nesreči zdravnike prosila, naj končajo njegovo življenje. "Rekli so ji, naj se pomiri in počaka, da bo videla, kaj se bo zgodilo," je med drugim piše v odlomkih knjige, ki jih je objavil newyorški časnik Daily News. Ko se je Reeve o tem pogovarjal s svojo ženo - "Morda bi morala pustiti, da odidem" - je ta rešila njegovo življenje z besedami: "Ti si še vedno ti. In ljubim te." 45-letni Reeve svojo 279 strani dolgo knjigo posveča "vsem, čigar življenje je prizadela invalidnost".
Poslanec SLS predlaga spremembo zakona o lokalnih volitvah
02. 05. 1998 09.35
Poslanec Slovenske ljudske stranke (SLS) Janez Kramberger je aprila v zakonodajni postopek vložil predlog za spremembo zakona o lokalnih volitvah, s katero naj bi zagotovili večjo zastopanost vseh lokalnih interesov v občinskem svetu; po zdaj veljavnem zakonu v občinskih svetih niso zastopani niti interesi vseh delov občine, kar je pogosto razlog za odločitev, da se posamezne krajevne skupnosti želijo izločiti iz občine in predlagajo ustanovitev svoje občine. Po mnenju predlagatelja je potrebno omenjeni zakon sprejeti po hitrem postopku, češ da bi ga bilo potrebno uveljaviti še pred razpisom volitev za župane in člane občinskih svetov. Sicer pa zakonska sprememba ne bo povzročala novih obremenitev za državni proračun in proračun občin. Sedanji zakon določa, da se v občinah z manj kot 12-članskim občinskim svetom izvedejo večinske volitve članov tega sveta, drugače pa proporcionalne. Občine s tolikšnim številom članov občinskega sveta štejejo le do 3000 prebivalcev, zato bi bilo po mnenju predlagatelja primerneje, če bi ta prag dvignili, da bi lahko v vseh manjših občinah izvedli večinske volitve članov tega sveta. Predlagana sprememba bi omogočila, da občine izvedejo večinske volitve članov občinskega sveta tudi v primeru, če ta šteje do 20 članov (po predloženi različici - 17 članov). Na podlagi te spremembe bi lahko v večini slovenskih občin izvedli večinske volitve članov občinskega sveta.
Bolgarija načrtuje privatizacijo energetskega sektorja
01. 05. 1998 12.42
Vladni svet za strukturne reforme je konec tedna odobril načrt postopne privatizacije bolgarskega energetskega sektorja. Načrt med drugim predvideva, da naj bi prihodnje leto na domači in mednarodnih borzah začeli prodajati delnice državne družbe za oskrbo z električno energijo NEK. Ta naj bi sicer obdržala nadzor nad približno 45 odstotki bolgarske proizvodnje in distribucije električne energije, med elektrarnami, ki bodo ostale v njeni lasti, pa je tudi nuklearna elektrarna Kozloduj. Država naj bi do leta 2001 nadaljevala s subvencioniranjem cen električne energije, nato bodo vpeljali regionalno cenovno strukturo, po letu 2010 pa naj bi cene električne energije v celoti pokrivale proizvodne stroške, še sporoča agencija Nuc Net.
Začetek veljave novega zakona o varnosti cestnega prometa
01. 05. 1998 09.55
Danes je začel veljati zakon o varnosti cestnega prometa, s katerim bo bistveno poostren režim kaznovanja, pripomogel pa naj bi tudi k drugačnemu vedenju udeležencev v prometu ter večji uspešnosti policije pri preprečevanju neodgovornih ravnanj v cestnem prometu. Od 4. maja bo na vsa vprašanja o novem zakonu moč dobiti odgovore na telefonski številki 061/313-516, ki bo na voljo 24 ur na dan, pojasnila pa je mogoče dobiti tudi na telefonski številki policijskih postaj in operativno komunikacijskih centrov (113). Namen omenjenega zakona je izboljšati prometno varnost, umiriti promet, ustaviti najhujše kršitelje cestnoprometnih predpisov ter izboljšati prometno kulturo voznikov. Ob izteku meseca aprila so slovenske ceste namreč terjale 114 življenj, v enakem lanskem obdobju pa 99. Preventivni učinek naj bi ob siceršnjih zaostritvah doslej veljavnega kaznovalnega sistema v cestnem prometu nova zakonska ureditev s prek 240 členi dosegla predvsem z uvedbo sistema t.i. kazenskih točk, ki so predpisane le za hujše prekrške, zaradi katerih naj bi v večini primerov tudi prihajalo do prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Po novi ureditvi bo moral namreč voznik, ki bo v dveh letih zbral 18 kazenskih točk ali storil izrazito težak prometni prekršek, ponovno opravljati vozniški izpit. Zakon podrobno predpisuje novo varnostno ureditev na področju cestnega prometa v poglavjih: o veljavnih pravilih v cestnem prometu, o posebnih obveznostih voznikov, o napravah za urejanje prometa, o psihofizičnem stanju udeležencev v prometu in prometnih nesrečah, o voznikih, o vozilih, o športnih in drugih prireditvah na cesti ter o posebnih varnostnih ukrepih in pooblastilih pristojnih organov na tem področju.
Prvi maj - mednarodni praznik delavske solidarnosti
01. 05. 1998 09.54
Prvi maj je mednarodni praznik dela v spomin na dogodke v Chicagu leta 1886, ko so delavci v veliki splošni stavki zahtevali skrčenje delovnika na osem ur, policija pa je njihove demonstracije 1. maja v krvi zadušila. Prvi kongres 2. internacionale (julija 1889) je sklenil, da bodo vsako leto na ta dan množične manifestacije; prvi maj je tako postal dan razrednega boja. Katoliki pa od leta 1955 prvi maj praznujejo kot praznik Jožefa Delavca. Stavkovno gibanje v Združenih državah Amerike, ki se je bojevalo proti nizkim mezdam in slabim delovnim razmeram, je leta 1886 doseglo vrh in zajelo približno 610.000 delavcev. Prejemki delavcev so bili namreč zelo nizki, povprečna mezda je znašala 9 dolarjev na teden. Delovnik (6 dni na teden) je bil dolg 10 ur in pogosto še več, varstvo pred nesrečami pa je bilo majhno. Delavski boj je bil oster, saj so podjetniki združeno nastopali proti sindikalno organiziranim delavcem, jih uvrščali na črne sezname in zahtevali od delavcev prisego, da ne bodo člani nobenega sindikata. Stavke so se večinoma končale s porazom delavcev, ker sta policija in javnost podpirali delodajalce. Med stavko v St. Louisu so pomožni šerifi streljali na stavkajoče in pri tem ubili devet ljudi. V vsej državi so 1. maja izbruhnile stavke in demonstracije z zahtevo po osemurnem delovniku, pri čemer so bili delavci deloma oboroženi. V Milwaukeeju je policija ustrelila šest oseb. Ko je policija v Chicagu četrtega maja razgnala anarhistično zborovanje, ki je protestiralo proti ravnanju s stavkajočimi, je eksplodirala bomba, zaradi česar je umrlo sedem oseb; nato pa je policija začela slepo streljati v množico, pri čemer je smrtno zadela štiri osebe. Na prvem kongresu 2. internacionale leta 1889 so nato sklenili, naj se 1. maj vsako leto praznuje kot praznik delavske solidarnosti.
ABB dobil posel v Mehiki
01. 05. 1998 09.46
Švicarsko-švedski koncern ABB bo v mehiškem Monterreyju sodeloval pri gradnji plinske elektrarne, vrednost posla pa znaša 250 milijonov dolarjev. Naročnik gradnje nove elektratrne, ki naj bi jo v omrežje priključili januarja 2000, je mehiška državna družba za preskrbo z električno energijo Comision Federal de Electricidad. Pogodba predvideva, da bo ABB med drugim dostavil dve plinski turbini, pripadajoča parna generatorja in dve parni turbini. Podobna naročila je ABB dobil tudi iz Tajvana, Velike Britanije in ZDA.
Plenice na račun izraelskih davkoplačevalcev
01. 05. 1998 09.43
Izraelski premier Benjamin Netanjahu si je nakopal nov škandal, saj naj bi plenice svojih otrok kupoval z državnim denarjem. Neimenovani predstavnik vlade je pred posebnim parlamentarnim odborom pojasnil, da je "posebni proračun" za otroške plenice nujen, saj jih je treba menjavati vsaki dve uri. Plenice so pač del "toaletnih potreb" uradne rezidence predsednika vlade. Netanjahu ima z ženo Saro dva majhna sinova. Posebni odbor je razpravljal o Netanjahujevih osebnih izdatkih, potem ko se je v začetku aprila izvedelo, da samo cigare, ki jih pokadi njihov predsednik vlade, davkoplačevalce stanejo približno 5400 mark mesečno.
Hrvaška veleposlanica pričakuje hitro izročitev Šakića
01. 05. 1998 09.34
Hrvaška veleposlanica v Argentini Neda Rosandić-Šarić je danes izrazila prepričanje, da bo Argentina nekdanjega poveljnika taborišča Jasenovac Dinka Šakića kmalu izročila Hrvaški. Kot je povedala Šarićeva, je hrvaško veleposlaništvo v stalnem stiku s sodiščem v mestu Dolores, ki je pristojno za primer Šakić. Po poročilih sodišča naj bi postopek potekal hitro, zato bo Šakić gotovo že kmalu izročen Hrvaški, dodaja hrvaško veleposlaništvo v Buenos Airesu. Tudi argentinski notranji minister Carlos Corach je izjavil, da bo Šakić kmalu izročen Hrvaški, razen v primeru, če se bo temu uprl. Potem bo vse odvisno od zakonskih ovir, ki jih bodo postavili Šakićevi odvetniki, je še poudaril Corach. Šakića je argentinska policija aretirala včeraj zvečer v mestu Santa Teresita 320 kilometrov jugovzhodno od Buenos Airesa.
Incident na vojaškem strelišču v Radvanju pri Mariboru
01. 05. 1998 09.34
Na vojaškem strelišču v Radvanju pri Mariboru je občan - redar z bližnjega kresovanja sinoči fizično napadel poveljnika straže Slovenske vojske. Poveljnik straže je občana ob navzočnosti dveh vojakov iz moštva straže nekajkrat pozval, naj se umakne, ter mu zaradi neupoštevanja pozivov in osebne ogroženosti zagrozil, da bo uporabil pištolo. Medtem ko je občan kljub opozorilom brcal poveljnika straže, se je sprožila pištola in občana ranila v desno nogo, so danes sporočili iz kabineta ministra za obrambo. Ranjenemu občanu sta navzoča vojaka nudila prvo pomoč, poveljnik straže je poklical reševalce in policijo ter o dogodku obvestil svoje nadrejene. Ranjenega občana so z reševalnim vozilom prepeljali v bolnišnico v Maribor. Predstavniki pokrajinskega poveljstva so v bolnišnici obiskali ranjenega občana in vzpostavili stik z njegovimi starši.
Buzek, Horn in Havel pozdravili odločitev ameriškega senata v zvezi s širitvijo zveze NATO
01. 05. 1998 09.33
Poljski premier Jerzy Buzek, njegov madžarski kolega Gyula Horn in češki predsednik Vaclav Havel so danes pozdravili odločitev ameriškega senata, ki je sinoči podprl širitev zveze NATO na Poljsko, Madžarsko in Češko. Po Buzekovem mnenju obstaja možnost, da bi se Severnoatlantska zveza razširila še letos. "Obstajajo predlogi, da naj bi Poljska, Češka in Madžarska še letos postale polnopravne članice zavezništva," je dejal poljski premier. "Občutek imamo, da je to pravi konec velike vojne in dejanje pravičnosti proti naši državi. Solidarnost je premagala ravnodušnost in sebičnost," je poudaril poljski zunanji minister Bronislaw Geremek. Buzek in Geremek sta se ameriškemu predsedniku Billu Clintonu zahvalila za njegova prizadevanja. "To je priznanje zaslug Madžarske in madžarskega naroda ter znak, da Madžarska lahko izpolnjuje mednarodne zahteve glede svobode, demokracije in tržnega gospodarstva," je v zvezi z odločitvijo ameriškega senata poudaril Horn. Češki predsednik Havel pa meni, da bo ameriška ratifikacija dokumenta o vstopu Poljske, Češke in Madžarske omogočila poglobitev političnih in gospodarskih vezi z državami Srednje Evrope, hkrati pa bo prispevala k stabilnosti v evoatlantskem prostoru.
Solana prispel na pogovore v Skopje
30. 04. 1998 16.55
Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana je danes prispel na kratek obisk v Makedonijo in se takoj po prihodu sestal z makedonskim predsednikom Kirom Gligorovom. Z makedonskimi predstavniki naj bi se Solana pogovarjal predvsem o kosovski krizi. Po pisanju Nove Makedonije naj bi bil namreč glavni razlog Solaninega obiska v Skopju prav kriza na Kosovu. Časopis, ki se sklicuje na vire pri zvezi NATO, piše, da naj bi na zavezništvu menili, da bi morala biti navzočnost zveze NATO v Makedoniji bolj vidna. Nova Makedonija še napoveduje, da naj bi prihodnji mesec Skopje obiskalo več visokih predstavnikov zveze NATO.
Prvak SNS pri skupščini Zahodnoevropske unije vložil dva amandmaja
30. 04. 1998 15.02
Predsednik Slovenske nacionalne stranke (SNS) Zmago Jelinčič je kot član odbora za obrambo pri skupščini Zahodnoevropske unije vložil dva amandmaja, in sicer k poročilu Evropa in razmere na Balkanu ter k projektu organiziranja policijskih sil Zahodnoevropske unije, po vzoru operacije Alba v Albaniji. Jelinčič je stalnemu svetu Zahodnoevropske unije predlagal, naj upošteva pripravljenost Slovenije, da organizira poseben trenažni center za urjenje mednarodnih enot, ki bodo sodelovale v operacijah razminiranja v Bosni in Hercegovini, ter da naj upošteva pripravljenost nekaterih pridruženih članic Zahodnoevropske unije, na primer Slovenije, da sodelujejo tudi v nadaljnjih policijskih organizacijah, so sporočili iz poslanske skupine SNS.
Luka Koper še čaka na odgovor vlade
30. 04. 1998 14.58
Uresničevanje razvojnih projektov koprskega pristanišča, med katerimi je tudi namera do leta 2010 preseči mejo deset milijonov ton letnega pretovora, postaja vse bolj odvisno od pravočasne vzpostavitve dovolj zmogljivih in kakovostnih prometnih povezav Luke Koper z zalednimi tržišči. Najpomembnejša med temi je neposredna železniška povezava Slovenije z Madžarsko, ozko grlo pa bo za blagovne tokove proti vzhodnoevropskim državam v nekaj letih postal tudi sedanji enotirni 34 kilometrov dolg železniški odsek od Kopra do Divače. Luka je bila že pred leti glavni pobudnik izgradnje še drugega tira na tej progi, uprava pristaniške družbe pa je v začetku letošnjega leta prostojnim državnim organom poslala še finančno ponudbo, s katero naj bi pospešili uresničitev enega od sicer že dolgo načrtovanih cestnih ali železniških infrastrukturnih projektov.
Iz avstrijske Koroške 34 zabojnikov na prizadeto območje
30. 04. 1998 14.53
S simbolično izročitvijo ključev zabojnika družini, ki je v potresu ostala brez strehe nad glavo, je koroški deželni glavar Christof Zernatto Koroški vasi in Mali vasi v Bovcu kot pomoč Koroške, Celovca in Beljaka bovškemu županu Robertu Trampužu izročil 34 zabojnikov. Goste je spremljal minister za pravosodje Tomaž Marušič. Po podatkih državnega sekretarja na ministrstvu za okolje in prostor Radovana Tavzesa je, kot je poročal Radio Slovenija, v Posočju 300 objektov potrebnih temeljite obnove, za kar naj bi država namenila približno 30 odstotkov nepovratnih sredstev, 30 odstotkov ugodnih posojil, nekaj pa bodo morali prispevati tudi lastniki objektov. Posebne pozornosti bodo deležni demografsko ogroženi predeli. Da se ne bi ponovile napake iz leta 1976, bo država skrbela za nadzor nad porabljenimi sredstvi, pomagala pa bo tudi pri pripravi projektov v tehničnih pisarnah v Bovcu in Kobaridu. Dokončno poročilo o škodi in sredstvih za sanacijo bo pripravljeno do sredine prihodnjega tedna, o interventnem zakonu pa naj bi komisija razpravljala že 11. maja.
Al Gore prispel v Izrael
30. 04. 1998 14.47
Ameriški podpredsednik Al Gore je z današnjim prihodom v Izrael začel bližnjevzhodno turnejo, med katero se bo udeležil slovesnosti ob 50. obletnici ustanovitve izraelske države, v načrtu pa so tudi pogovori z vodilnimi izraelskimi in arabskimi predstavniki. Gore naj bi se dopoldne sešel z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem, zvečer pa se bo na jeruzalemskem stadionu predvidoma udeležil slovesnosti ob Dnevu neodvisnosti. V Beli hiši so povedali, da je namen turneje, med katero bo ameriški podpredsednik poleg Izraela obiskal še Saudovo Arabijo, Egipt in Zahodni breg, pospešiti mirovni proces na območju.
Kitajska ZDA pozvala k ukinitvi sankcij
30. 04. 1998 10.12
Kitajska je Združene države pozvala, naj ukine vse sankcije, uvedene proti njej po krvavi zadušitvi demokratičnega gibanja leta 1989 v Pekingu. Sankcije so v nasprotju z razvojem odnosov, je danes po pogovorih ameriške državne sekretarke Madeleine Albright z državnim in partijskim voditeljem Jiang Zeminom v Pekingu povedal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Tang Guoqiang. Albrightova se je pred tem sestala s premierom Zhu Rongjijem, s katerim sta načela predvsem gospodarska vprašanja, kot je na primer kriza v Aziji.
IRA v svojem prvem odzivu na mirovni sporazum o Ulstru zavrnila razorožitev
30. 04. 1998 09.30
Irska republikanska armada (IRA) se je danes prvič odzvala na mirovni sporazum o Ulstru, ki so ga na večstranskih pogajanjih sklenili 10. aprila. V zapletenem sporočilu je IRA sporazum pozdravila kot "pomemben korak", ki pa ne zadošča za trdno osnovo trajni rešitvi. Podprla je mirovno strategijo svojega političnega krila Sinn Feina, a zatrdila, da orožja ne bo položila. Sporazum določa, da se morajo paravojaške skupine na Severnem Irskem v obdobju dveh let razorožiti. IRA je svoje stališče objavila v današnji izdaji tednika Sinn Fein Republican News. Bela hiša je v svojem odzivu na izjavo IRE zmanjšala pomen njene zavrnitve razorožitve. Tiskovni predstavnik Bele hiše Michael McCurry je danes dejal, da so podpisnice sporazuma sedaj osredotočene na referendum o sporazumu, ki bo na irskem otoku 22. maja, in da je razorožitev le ena od točk sporazuma. "Vedno smo jasno podpirali strani, naj delujejo v smeri okrepitve zaupanja in zmanjšanja napetosti, obstaja pa več načinov ocenjevanja, kako strani prevzemajo to odgovornost," je še dejal.
Babcock bo gradil na Poljskem
30. 04. 1998 08.26
Podjetje Deutsche Babcock Anlagen (DBA) bo na Poljskem gradilo 120 megavatno kombinirano elektrarno, ki bo stala približno 300 kilometrov jugovzhodno od Varšave. Vrednost posla, katerega naročnik je ameriško podjetje Enron iz Teksasa, znaša 130 milijonov mark, dokončali pa naj bi ga v 19 mesecih. Elektrarna bo proizvajala električno energijo za javno distribucijsko omrežje in za potrebe kemijske tovarne, ki leži v bližini.