Navdih

Je Drakula irskega porekla?

29. 05. 2000 21.27

Irski strokovnjak za folkloro in keltsko zgodovino Bob Curran je v univerzitetnem časopisu History Ireland objavil tezo, da bi grof Drakula, vampir, ki je navdihnil številne filmske ustvarjalce, lahko bil irskega porekla. Po splošno veljavnem prepričanju je lik grofa Drakule navdihnila zgodba o romunskem tiranu Vladu l'Empaleurju, ki naj bi živel v Karpatih, natančneje v Transilvaniji na območju današnje Romunije. Bram Stoker, ki je prvi napisal zgodbo o grofu Drakuli že leta 1897, je bil rojen v Dublinu in nikoli ni obiskal vzhodne Evrope, zato Curran ocenjuje, da je Stoker navdih za zgodbo našel v vodji klana severnoirske grofije Londonderry, ki se je imenoval Abhartach. Tako kot Vlad naj bi bil tudi on tiran, v skladu z nekim starim irskim običajem pa naj bi pil ''pokvarjeno'' človeško kri. Po legendi naj bi Abhartach vstal iz grobnice, zato da bi se odžejal s krvjo svojih podanikov. Profesor je svojo domnevo sklenil z vprašanjem, ali lahko izvor legende o Drakuli resnično umestimo v Romunijo.

Začel se je 45. izbor evrovizijske popevke

14. 05. 2000 09.16

V švedski prestolnici Stockholm se je začel <A HREF=http://www.geocities.com/TelevisionCity/1812/2000/2000.htm target=_blank> 45. izbor evrovizijske popevke 2000</A>. Prireditev od 21. ure po srednjeevropskem času prek televizijskih ekranov spremlja približno dvesto milijonov gledalcev po Evropi, Avstraliji, Jordaniji, medtem ko si bodo japonski gledalci izbor ogledali v posnetku enkrat poleti.

100. obletnica rojstva Anice Černej

29. 03. 2000 15.45

Vrtec Anice Černejeve in Muzej novejše zgodovine Celje sta začela dejavnosti ob stoletnici rojstva pesnice in pisateljice Anice Černejeve. Tako bodo v ponedeljek, 3. aprila, v Muzeju novejše zgodovine Celje odprli likovno razstavo otrok, ki obiskujejo vrtec Anice Černejeve, ter prvič predstavili knjižno izdajo glasbene pravljice Klip, Klop - pravljica za Anico. Avtorica Mira Voglar je navdih zanjo dobila prav v pesmih Černejeve.

Claude Chabrol bo snemal v Bowievi vili

04. 03. 2000 09.32

Devetinšestedesetletni francoski režiser Claude Chabrol bo prizore za svoj novi film posnel v vili glasbenika Davida Bowieja v Lausanni, ki ima pogled na ženevsko jezero. Snemanje filma z naslovom Merci pour le chocolat (Hvala za čokolado) se bo začelo 6. marca v Švici, so pred dnevi sporočili producenti. Chabrolova najljubša igralka Isabelle Hupert bo v filmu igrala vlogo generalne direktorica podjetja za izdelavo čokolade, igralec Jacques Dutronc pa bo zaigral slavnega pianista. Chabrol je navdih za film dobil v romanu Charolotte Armstrong.

Novosti filmskih četrtkov goriškega Kinoateljeja

29. 02. 2000 15.24

V novi seriji t.i. filmskih četrtkov goriškega Kinoateljeja bodo 2. marca predvajali belgijski film Rosetta bratov Luca in Jeana Pierra Dardenna, ki je lanski cannski zmagovalec. V naslednjih tednih bodo v Kulturnem domu v Gorici na sporedu še Samurajeva zgodba režiserja Jima Jarmuscha, Happy Texas Marca Illseyja, Dokaz zločina Larsa von Triera in Kikujiro Takešija Kitana. V četrtek, 6. aprila, bo poseben večer, na katerem se bosta v navzočnosti avtorjev odvrtela kratka igrana filma dveh goriških avtorjev, V prahu (Nella polvere) Roberta Dordita in Beautiful kreplje Daria Frandoliča iz produkcije TV Slovenija in Kinoateljeja.

Predstava Nebojše Ivanovića v MGL

24. 02. 2000 12.59

Plesalec in koreograf Nebojša Ivanović, rojen leta 1969, sodelavec plesnega studia Intakt in v minulih šetih letih avtor petih plesnih predstav, bo danes na mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega, predstavil svoje novo odrsko delo Tiho k tebi. Avtor pravi, da gre za zgodbo iskanja ljubezni in potovanja k njej in zgodbo o radosti do življenja v vseh njegovih odtenkih. Ivanovićev sodelavec v predstavi je Tomaž Terček.

Silvester Plotajs Sicoe v Bežigrajski galeriji

02. 02. 2000 15.19

Na razstavi, ki jo bodo drevi ob 19. uri odprli v ljubljanski Bežigrajski galeriji, se 35-letni slikar Silvester Plotajs Sicoe predstavlja s 13 slikami in risbami, nastalimi v zadnjih dveh letih. Slikar je za večino teh del navdih našel v ameriškem košarkarskem zvezdniku Dennisu Rodmanu.

Michael Jackson ni kopiral Al Banove popevke

08. 11. 1999 07.27

Drugostopenjsko sodišče v Milanu je pop zvezdnika Michaela Jacksona osvobodilo obtožbe, da je kopiral popevko priljubljenega italijanskega pevca Al Bana. Po navedbah sodišča sta tako Jackson kot Al Bano dobila navdih za njuni popevki med starimi blues motivi. Po Al Banovem mnenju je Jacksonova popevka Will you be there iz uspešnega albuma Dangerous plagiat njegove I cigni di Balaka. Jacksonova odvetnica je izjavila, da Jackson Al Banove pesmi še nikoli ni slišal.

Shirlie Roden v Slovenj Gradcu

27. 10. 1999 14.44

Angleška pevka Shirlie Roden je svojo najnovejšo zgoščenko posvetila Sloveniji in jo naslovila Jezero, ki izginja. Navdih je dobila na Cerkniškem jezeru. Te dni zgoščenko predstavlja na koncertih po Sloveniji. V okviru svoje oktobrske turneje bo drevi v Kulturnem domu v Slovenj Gradcu priredila tudi dobrodelni koncert, katerega izkupiček je namenjen društvu Ozara.

Marilyn Crispell za uvod v Mesto žensk

14. 10. 1999 15.21

Sinoči so v Cankarjevem domu z nagovoroma direktorice festivala <B>Darje Zaviršek</B>, ki je letos zamenjala Uršulo Cetinsk in županje mesta Ljubljane <B>Vike Potočnik </B>otvorili jubilejni, peti mednarodni festival <B>Mesto žensk</B>. Kot je v svojem govoru poudarila že direktorica festivala, gre za kulturno manifestacijo, ki širši javnosti predstavlja umetnice in njihovo delo, ki marsikdaj, po krivici, ostaja neopaženo, kljub kakovosti in posebni občutljivosti. V naslednjih sedmih dneh bo Ljubljana prizorišče številnih filmskih, gledaliških, plesnih, glasbenih in likovnih predstavitev z mednarodno udeležbo, med katero gre še posebej opozoriti na sinočnji otvoritveni koncert izvrstne ameriške jazzovske pianistke <B>Marilyn Crispell</B>, beograjsko igralko in v zadnjem času tudi režiserko <B>Sonjo Savić</B>, ki se je mnogi spominjajo kot zvezdo nekdanje jugoslovanske kinematografije ter egipčansko plesalko <B>Surayo Hilal </B>s predstavitvijo enega najstarejših plesov kulture, ki jo imamo redko priložnost videti na naših odrih. Prizorišča dogajanj bodo, kot vsako leto, Cankarjev dom, Kinoteka, Mala galerija, galerija Kapelica, KUD France Prešeren in letos še Ljubljanski grad z audiovizualno instalacijo Kdo se boji čarovnic.

Janez Pirnat v Jakopičevi galeriji

06. 10. 1999 19.39

Pregledna kiparska razstava Janeza Pirnata, ki bo od 7. do 31. oktobra postavljena v ljubljanski Jakopičevi galeriji, bo zajela kar štiri desetletja umetnikovega ustvarjanja, ki svoj največji navdih najde v kamnu. Razstavo je avtor poimenoval ''6 krat 9'', naziv pa zajema prelomne letnice v njegovem ustvarjanju - od prvega ohranjenega dela iz leta 1949, prve samostojne razstave leta 1959 do tokratne predstavitve v letu 1999.

Na žrebanju češke loterije 31 zadetkov šestice

08. 09. 1999 07.26

Kar 31 igralcev češke loterije Sportka je na nedeljskem žrebanju zadelo šestico. Ponavadi sta pri tej igri na srečo največ dva zadetka, zato na sedežu loterije menijo, da je večina srečnežev navdih za zmagovalno kombinacijo 15, 16, 26, 27, 33 in 36 dobila pri branju kakega horoskopa. Vseh 31 srečnežev bo sedaj prejelo 534.358 čeških kron (okoli 14.600 evrov). Po vrednostnih izračunih imajo sicer igralci šestice eno proti 14 milijonov možnosti, da zadenejo pravo kombinacijo.

Mednarodni filmski festival v Limi

06. 09. 1999 15.06

Drugi mednarodni festival gledališča in glasbe v Limi je odprla francoska predstava Vrnitev v puščavo (Retour au desert) Bernarda Marie Koltesa. Sicer na festivalu sodeluje 14 skupin iz vsega sveta. Režiser predstave je Laurent Gutmann, medtem ko so igralci, ki so predstavo odigrali v španščini, Peruanci. ''Zelo rad delam v tujini in rad uprizarjam francoske predstave s tujimi igralci, saj imajo ti drugačno domišljijo kot naši'', je povedal Gutmann.

Razstava Alenke Gerlovič

24. 08. 1999 12.02

Ob visokem življenjskem jubileju slikarke Alenke Gerlovič, njeni osemdesetletnici, bodo jeseni kar v treh ljubljanskih galerijah pripravili razstave del iz njenega bogatega slikarskega opusa. V galeriji Ilirija bodo na ogled njene risbe, nastale v Makedoniji, v galeriji Equrna izbor njenih slik ter v Vodnikovi domačiji akvareli. V galeriji Ilirija se bo Alenka Gerlovič predstavila z izborom risb, za katere je umetnica dobila navdih na svojih popotovanjih po Makedoniji v obdobju med letoma 1953 in 1957. Razstavo, za katero je pokroviteljstvo prevzelo veleposlaništvo Republike Makedonije v Ljubljani, bodo odprli v ponedeljek, 6. septembra, ob 18. uri, odprta pa bo do 4. oktobra.

Marko Peljhan sodeluje v Povezanih mestih

28. 06. 1999 16.10

V muzeju Wilhelma Lehmbrucka v nemškem Duisburgu je te dni na ogled projekt Povezana mesta (Connected Cities) s podnaslovom Umetniški proces v urbanem omrežju. Projekt je postavilo ducat umetnikov iz Združenih držav, Avstralije, Nizozemske in Nemčije, iz Slovenije pa Marko Peljhan.

V Bologni bodo pripravili razstavo Alberta Giacomettija

11. 05. 1999 15.07

V Muzeju Morandi v Bologni bo od 19. junija do 6. septembra na ogled razstava kakih 120 del švicarskega umetnika Alberta Giacomettija (1901-1966). Obiskovalci bodo lahko občudovali kipe iz brona in mavca, ki jih je Giacometti ustvaril med leti 1923 in 1964, ter 40 risb, nastalih med leti 1930 in 1965.

Razstava o vplivu Hitchcocka na sodobno umetnost

17. 03. 1999 14.11

V oxfordskem Muzeju moderne umetnosti bo od 11. julija do 3. oktobra na ogled razstava, ki raziskuje vpliv filmskega velikana Alfreda Hitchcocka na sodobno umetnost. Razstavo so naslovili Notorius (Zloglasna) po režiserjev filmu iz leta 1946, gostovala pa bo po svetu, med drugim na Švedskem, Japonskem in Avstraliji. ''Menimo, da bomo z razstavo počastili Hitchcocka ob stoletnici njegovega rojstva,'' je povedal direktor muzeja, Američan Kerry Brougher, nekdanji kurator losangeleškega Muzeja sodobne umetnosti. Čeprav so tudi drugi mnogi velikani filma, kot so Michelangelo Antonioni, Douglas Sirk, John Ford in Federico Fellini imeli velik vpliv na umetnike, je Hitch pogosto omenjen kot tisti z največjim vplivom. Na razstavi bodo predstavili dela 12 sodobnih umetnikov, ki so navdih našli pri Hitchcocku in ki raziskujejo teme, ki jih je obravnaval - predvsem strah. Predstavili jih bodo s filmskimi odlomki, fotografijami, diapozitivi in zvoki. Na razstavi bodo z deli sodelovali Judith Barry, Cindy Bernard, David Reed in Cindy Sherman iz ZDA, iz Kanade Stan Douglas in Atom Egoyan, iz Francije Pierre Huyghe in Chris Marker, Christian Marclay iz Švice, iz Velike Britanije pa John Baldessari, Victor Burgin in Douglas Gordon. Nemška filmska ustvarjalca Matthias Mueller in Christoph Girardet bosta zmontirala odlomke iz Hitchcockovih filmov, da bi pokazala njegov pristop k snemanju filmov.

V Rotterdamu velika retrospektiva Pabla Picassa

14. 03. 1999 19.05

Likovno razstavišče v Rotterdamu je v čast Pablu Picassu pripravilo veliko razstavo z naslovom Umetnik stoletja. Obiskovalci si bodo lahko do 4. julija ogledali 86 slik, 250 skic, nekaj keramik in fotografsko zbirko španskega umetnika. Razstava, ki so jo odprli včeraj, bo po 32 letih na Nizozemskem prvič ponudila pregled obsežnega Picassovega opusa.

V Bagdadu rojena londonska arhitekta avtorica rimskega muzeja sodobnih umetnosti

23. 02. 1999 10.58

Londonska arhitektka iraškega porekla Zaha Hadid bo projektirala novi muzej sodobnih umetnosti v Rimu. Kot je povedala italijanska kulturna ministrica Giovanna Melandri, je mednarodna žirija med 15 kandidati, ki so prišli v ožji izbor, izbrala Hadidovo, ki dela za londonski Studio 9. Med finalisti so bili še Jean Nouvel, Toyo Ito, Steven Holl in Rem Koolhas.

Domača in prevodna lirika pri založbi Mondena

04. 02. 1999 15.37

Direktor in urednik založbe Mondena iz Grosuplja, Jean in Ivo Frbežar, sta skupaj z avtorji danes v prostorih Društva slovenskih pisateljev v Ljubljani predstavila šest knjižnih novosti. V novi zbirki Lirika so izšle knjige pesmi Ferija Lainščka - Hiša svetega Nikolaja, ponatis knjige Neže Maurer - Tej poti se reče želja, Iva Frbežarja - Jezikanja ter prevod češkega pesnika Lubora Kasala - Glodavci gladovci. Poleg teh je založnik predstavil še ''učbenik'' Jurija Koviča z naslovom Pesem kot načrt in navdih in podnaslovom Šola za pesnike, ter peniško slikanico za otroke Mačji kašelj avtorja Viljema K. Rupreta.

Srednje Slovenske Gorice z novim prospektom bliže gostom

22. 12. 1998 16.57

V prostorih Slovenske vinske akademije Veritas na Ptuju je projektni svet vinsko turistične ceste Srednje Slovenske gorice predstavil novi prospekt vinsko-turistične ponudbe z naslovom Na zdravje duši in telesu. Prospekt, za katerega so črpali navdih v zgodovini Ptuja in okolice, vključuje 33 ponudnikov ob vinsko-turistični cesti v kar osmih občinah. Prospekt so v sodelovanju z omenjenim projektnim svetom oblikovali in izdelali v studiu Informa Echo.

V Kranju magična moč nakita

16. 12. 1998 13.15

V Gorenjskem muzeju v Kranju je do 31. januarja na ogled razstava Nakit - magična moč oblike. Pripravil jo je Pokrajinski muzej na Ptuju v sodelovanju z Arheološkim muzejem iz Zadra.

Kirk Douglas bo znova legel v bolniško posteljo

09. 11. 1998 07.42

Znani ameriški filmski igralec Kirk Douglas lahko navdih za svoj novi film Sundowning najde kar v resničnem življenju. Douglas (81) je pred dvema letoma preživel možgansko kap, podobno kot moški, ki ga bo odigral v filmu. Snemanje filma se bo začelo prihodnji teden v Renu v Nevadi.

Razstava o povezavi Milleta in Van Gogha v pariškem muzeju Orsay

18. 09. 1998 11.15

Razstava z naslovom Millet/Van Gogh, ki je od 17. septembra do 3. januarja na ogled v pariškem muzeju Orsay, ponuja pogled na povezave med dvema velikima slikarjema 19. stoletja, Francozem Jean-Francoisom Milletom (1814-1875) in Nizozemcem Vincentom Van Goghom (1853-1890). Prvi je na slikah, risbah in grafikah namreč upodabljal predvsem kmete pri delu ter kmečko življenje in okolje nasploh in prav ta dela so bila navdih za Van Goghovo ustvarjanje - poleg portretov in interijerjev - tudi krajin in tihožitij.

Mala sirena praznuje 85 let

26. 08. 1998 07.43

Mala sirena iz Koebenhavna je v nedeljo z vsem ustreznim pompom, cvetjem, pesmijo in plesom ter ob navzočnosti več sto oboževalcev praznovala 85. rojstni dan. Navdih za kip, simbol danskega glavnega mesta, je prišel iz pravljice Hansa Christiana Andersena, sireno pa je oblikoval 23. avgusta leta 1913 kipar Edvard Eriksen na željo pivovarja Carla Jakobsena, ustanovitelja pivovarne Carlsberg. Jakobsenu je ''zmešala glavo'' baletka Kraljevega gledališča Ellen Price, zato se je odločil, da jo bo ovekovečil v kipu z imenom osebe iz Andersenove pravljice. Mala sirena, največja znamenitost Koebenhavna, je v svojem življenju preživela že marsikaj hudega: dvakrat je ostala brez glave, bila poškodovana, vendar vsakič obnovljena in postavljena na svoje mesto tako, da gleda na odprto morje v pričakovanju svojega princa, ki se ne bo vrnil.

V Narodnem muzeju Slovenije na ogled razstava Po situli situle

24. 06. 1998 15.42

V Narodnem muzeju Slovenije v Ljubljani je na ogled razstava Po situli situle. Izhodišče in namen razstave pojasnjuje že njen podnaslov: situla iz Vač kot znak in simbol, tržno blago in ustvarjalni navdih.

Situla z Vač kot simbol, tržno blago in ustvarjalni navdih

18. 05. 1998 09.57

V Narodnem muzeju Slovenije bodo danes - ob 18. maju, svetovnem dnevu muzejev, odprli razstavo Po situli situla s podnaslovom Situla z Vač kot simbol, tržno blago in ustvarjalni navdih, na kateri bodo predstavili kopije situle ter uporabne in okrasne predmete, katerih izdelavo je navdihnila situla.

Umrl italijanski slikar Toti Scialoja

02. 03. 1998 13.52

V Rimu je v nedeljo za posledicami srčnega infarkta umrl 84-letni italijanski slikar in pesnik Toti Scialoja. Scialoja je v mladosti veljal za ekspresionista in kot figurativni slikar zavračal tedaj prevladujočo smer francoskega abstraktnega slikarstva. Sredi 50-ih let pa se je Scialoja vendarle tudi sam obrnil k abstraktni umetnosti. Med bivanjem v Združenih državah je namreč dobil navdih pri avtorjih, kot so Willem de Kooning, Jackson Pollock in Mark Rothko. Italijanski tisk ga danes opredeljuje kot "pesnika barve in geste".