Nebo
Osama bin Laden – najbolj iskani terorist na svetu
14. 09. 2001 00.00
Trenutno najhujši sovražnik Zahoda in eden glavnih osumljencev za teroristične napade v ZDA Osama bin Laden, je za družbo ABC NEWS leta 1996 privolil v enega redkih intervjujev.
Reakcije na borzah ob napadu na ZDA
12. 09. 2001 00.00
Po torkovih terorističnih napadih, ko so zaradi šoka svetovni borzni indeksi padli tudi za deset odstotkov, so se razmere na evropskih borzah že nekoliko umirile.
Concordi ponovno letijo
06. 09. 2001 00.00
Britanske in francoske oblasti so po vrsti pregledov dovolile ponovne polete z luksuznimi letali znamke concorde.
Concorde kmalu spet na nebu
05. 09. 2001 00.00
Luksuzna letala Concorde po vrsti varnostnih pregledov lahko ponovno letijo. Air France je napovedal, da bodo svoje Concorde poslali v nebo šele novembra.
Lennonovo letališče v Liverpoolu
03. 07. 2001 00.00
Letališče v Liverpoolu, rojstnem mestu članov britanske legendarne glasbene skupine The Beatles, se od danes imenuje po Johnu Lennonu. Slovesnosti ob preimenovanju letališča se je udeležila tudi Yoko Ono, vdova legendarnega Beatla, ki je bil umorjen leta 1980 v New Yorku. "John bi bil zelo ponosen na to, da se letališče sedaj imenuje po njem. Upam, da bodo s tega letališča vsi poleti na vse konce sveta uspešni," je še dejala Yoko Ono, ki je popoldne na univerzi v Liverpoolu prejela tudi častni doktorat.
Navdušenje nad sončnim mrkom
21. 06. 2001 00.00
Prebivalci in obiskovalci južne Afrike so z velikim navdušenjem spremljali prvi sončev mrk v novem tisočletju. Mrk se je začel ob 12.57 po srednjeevropskem času ob angolski obali. Nato je potoval preko Zambije, Zimbabveja in Mozambika ter nad Madagaskarjem, kjer so ga videli ob 16.15, nato pa je izginil v sončnem zahodu nad Indijskim oceanom. V Angoli je pojav opazovalo 60 tisoč ljudi, med njimi tudi predsednik države Jose Eduardo dos Santos in 500 tujih turistov, ki so odpotovali v ribiško mesto Sumbe, da bi spremljali ta edinstveni dogodek. Prestolnica Luanda je bila skoraj zapuščena, v nekaterih delih države se je temperatura zraka ob mrku z 28 stopinj spustila na 10 stopinj Celzija.
MVP na slovenskem nebu
01. 06. 2001 00.00
Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) bo v primeru jasnega vremena, nocoj od 22.52 do 22.57 po srednjeevropskem času, mogoče videti s prostim očesom, ko bo prečkala nebo nad Slovenijo.
Zaslišanje direktorja FBI
16. 05. 2001 00.00
Člani senatnega odbora za obveščevalne dejavnosti so v Washingtonu za zaprtimi vrati zaslišali direktorja Zveznega preiskovalnega urada (FBI) Louisa Freeha, potem ko je pred dnevi v javnost prišla novica, da številni uradi FBI po ZDA niso predali vseh dokumentov odvetnikom na smrt obsojenega terorista Timothyja McVeigha, ki je priznal, da je aprila leta 1995 nastavil bombo pred zvezno zgradbo v Oklahoma Cityju, zaradi katere je umrlo 168 ljudi, med njimi 19 otrok. Večina ameriških politikov sicer priznava, da FBI dobro opravlja svoje delo, vendar se je nabralo vse preveč napak pri nekaterih zelo odmevnih primerih. Louis Freeh, ki je že 1. maja napovedal, da bo junija odstopil s položaja, naj bi senatorjem zatrdil, da razkritje dokumentov ne bo vplivalo na izvršitev smrtne obsodbe za McVeigha.
Temperaturne skrajnosti nad Evropo
17. 04. 2001 00.00
Nebo nad Evropo se je na letošnjo veliko noč pokazalo v vseh skrajnostih: medtem ko so v Moskvi uživali na soncu pri 20 stopinjah Celzija, je veliko Nemcev pirhe za otroke skrilo na zasneženem vrtu. Najvišje dnevne temperature v Berlinu so dosegle pet stopinj Celzija, tako da je bila letošnja velika noč najhladnejša po letu 1977. Tudi na Bavarskem je bila velika noč najhladnejša v zadnjih nekaj desetletjih.
Prebujenje v kinoteki
06. 04. 2001 00.00
V Slovenski kinoteki so predvajali 444-minutni nemi film Prebujenje (The Wake) iz lanske danske produkcije. Ta celovečerni film je bil posnet po zloglasnem romanu Jamesa Joyca, praktično neberljivem in v nebo kovanem Finneganovem prebujenju (Finnegans Wake), ki ga je pisatelj ustvarjal celih šestnajst let in z njim presegel vse znane in neznane literarne konvencije. Kot nasprotje težavne literarne tvorbe iz leta 1939 se njen prevod v podobo kaže kot neverjetno privlačen in osupljivo lep mozaik gibljivih slik, dejansko osvobojen zakonitosti svojega medija.
Poslednji dnevi Mira
09. 03. 2001 00.00
Ruska orbitalna znanstvena postaja Mir bo drevi in jutri zvečer še zadnjikrat preletela slovensko nebo. Če bo nebo jasno, bo Mir mogoče s prostim očesom opazovati štiri do pet minut. Postajo nameravajo iztiriti približno 20. marca, a vse do takrat na našem nebu ne bo več vidna.
Beletrinine novosti - Axtaga in Stupica
01. 03. 2001 00.00
Pri Študentski založbi so izdali prvi knjigi iz založniškega programa zbirke Beletrina za to leto: pesniški prvenec Lucije Stupica Čelo na soncu in roman To nebo baskovskega pisatelja Bernarda Atxage. Stupičina pesniška zbirka se tako pridružuje prvencem Aleša Čara, Nine Kokalj in Dušana Šarotarja, ki so v preteklih letih izšli pri založbi. Svojevrstno nadaljevanje pa je tudi roman To nebo194160–
Leteči kozmodrom odhaja v nebo
18. 02. 2001 00.00
Ruski časnik Rosijska gazeta je objavil članek z naslovom Leteči kozmodrom odhaja v nebo. Začelo se je pripravljanje prvega letala an-124-100 ruslan za leteči kozmodrom. Časnik predvideva, da bo rusko-ukrajinski sistem Zračni start Rusijo spremenil v voditeljico na svtovnem vesoljskem tržišču.
Letos skromnejše silvestrovanje
29. 12. 2000 00.00
Tudi letos je Mestna občina Ljubljana pripravila pester spored božično-novoletnih prireditev, ki so prebivalcem prestolnice polepšale praznične dni, spored pa se bo podobno kot prejšnja leta zopet sklenil s tradicionalnim silvestrovanjem na prostem. Množično slavje bo skromnejše kot lani, ko so silvestrovalce zabavali na kar šestih različnih prizoriščih v središču Ljubljane. Tako bodo prireditve potekale na treh prizoriščih, in sicer na Kongresnem, Prešernovem in Mestnem trgu, na vsakem od posameznih prizorišč pa bo spored namenjen določeni ciljni skupini. Ob prehodu v novo leto bo mesto razsvetlil sedemminutni ognjemet, po napovedih pa organizatorji tudi letos pričakujejo dober obisk silvestrovanja na prostem.
Simpozij o Edvardu Rusjanu
25. 11. 2000 00.00
Pionir slovenskega in svetovnega letalstva Edvard Rusjan je pred 91 leti kot prvi Slovenec poletel v nebo. V spomin na ta dogodek sta mestna občina Nova Gorica in uredništvo slovenske letalske revije Krila ob podpori ministrstva za znanost in tehnologijo danes pripravila mednarodni znanstveni simpozij o Edvardu Rusjanu in njegovem bratu Jožetu. Predavatelji različnih strok bodo na celodnevnem simpoziju v prostorih novogoriške mestne občine poskušali strniti dosedanje vedenje o slovenskem letalskem pionirju in njegovem delu. Organizatorji simpozija se z Rusjanom, njegovim življenjem in delom podrobneje ukvarjajo zadnja tri leta, v tem času pa so zbrali že dovolj podatkov in dokumentov za javno predstavitev novih spoznanj.
SEG opozarja na negativne vplive letalskega prometa na okolje
27. 10. 2000 00.00
Slovensko ekološko gibanje (SEG) se pridružuje tradicionalni mednarodni akciji Prava cena za letalski promet - nebo ima svoje omejitve, s katero želijo strokovne in nevladne okoljske organizacije iz 18 evropskih držav, Združenih države Amerike, Japonske in Avstralije opozoriti na vse večje negativne vplive letalskega prometa na okolje. Akcijo, ki bo potekala 29. in 30. oktobra, vodi okoljska organizacija Milieu Detensie z Nizozemske. Ob letošnji akciji SEG opozarja slovensko vlado in pristojna ministrstva na okoljske probleme, ki jih povzroča letalski promet v Sloveniji, sporočajo iz SEG. SEG opozarja, da lahko letalskemu prometu, kljub vsem tehnološkim izboljšavam, pripišemo velik del onesnaženega zraka in prisotnosti ogljikovega dioksida v zraku. Izgorevanje kerozina v veliki meri povzroča nastanek tople grede in zmanjševanje ozonske plasti ter s tem naraščanje zemeljske temperature in posledično klimatske spremembe. Problem letalstva pa je tudi hrup kot oblika onesnaževanja. Vlado in pristojna ministrstva SEG opozarja, da se mora na območju Triglavskega narodnega parka in drugih razglašenih krajinskih parkih in zavarovanih območjih Slovenije omejiti ali celo prepovedati nekatere letalske oz. helikoptrske polete za komercialne, športne in turistične namene. Hkrati pa opozarja tudi na hrup in pogostnost letalskega koridorja čez slovensko ozemlje na območju Prekmurja, in sicer na relaciji Lendava-Bogojina-Puconci-Avstrija. Koridor poteka preko bodočega krajinskega parka treh dežel Goričko, zato SEG meni, da bo prevelika pogostnost letal ovirala razvoj ekoturizma in biokmetovanja na tem območju.
V torek dražji bencin
03. 09. 2000 00.00
Zlata arena za film Maršal
31. 07. 2000 15.15
S projekcijo filma Nebo, sateliti Lukasa Nole in podelitvijo nagrad se je sinoči v puljski areni zaključil letošnji festival hrvaškega filma Pulj 2000, na katerem je bilo v tekmovalnem sporedu prikazanih sedem filmov. Veliko nagrado - zlato areno za najboljši film - je sedemčlanska žirija na čelu s Krstom Papićem podelila filmu Maršal režiserja Vinka Brešana. Zlato areno za najboljšo režijo je dobil Lukas Noli za Nebo, sateliti, za najboljšo žensko vlogo Dori Polić za vlogo Barice v filmu Blagajničarka hoče na morje režiserja Daliborja Matanića, za glavno moško vlogo pa Iliji Iveziću za vlogo Marinka v filmi Maršal. Nagrado za celoten filmski opus in prispevek hrvaškem filmu je žirija podelila režiserju Branku Bauerju. Drevi bosta na sporedu še film Srce ni v modi Branka Schmidta in Četverored Jakova Sedlara, ki jih v petek zvečer zaradi slabega vremena niso mogli prikazati.
Polarni sij nad Slovenijo
22. 07. 2000 10.22
Član mariborskega Astronomskega društva Orion Javor Kac je fotografiral polarni sij, ki je po nedavnem izbruhu nabitih delcev na Soncu nastal na slovenskem nebu. Zaradi izbruha na Soncu, ki naj bi bil najmočnejši v zadnjih 11 letih, je prišlo slabih 24 ur kasneje do trčenja teh delcev z Zemljino magnetosfero in do povečanega obsega polarnih sijev nad polarnimi kraji na Zemlji oziroma, do t. i. geomagnetnega viharja najvišje kategorije.
Začetek Blejskih dnevov
20. 07. 2000 15.53
Na Bledu se bo jutri dopoldne s sejmom domače in umetnostne obrti začela tradicionalna prireditev Blejski dnevi. Sejem bo potekal vse do zaključka prireditve v nedeljo, 23. julija, vrhunec prireditve pa bo sobotna Blejska noč, ko bo jezero ob 22. uri razsvetlilo 15.000 lučk, nebo pa uro za tem še ognjemet. Na tridnevni prireditvi bo poleg glasbenih nastopov in nastopa Blejskega plesnega studia v nedeljo nastopila folklorna skupina iz Madžarske, pripravljajo pa tudi otroški program.
Spomin na Ito Rino
07. 07. 2000 11.05
Slovenska kinoteka in Akademija za likovno umetnost iz Ljubljane bosta skupaj z lokalnimi oblastmi v Divači rojstni dan filmske dive nemega filma Ite Rine, s pravim imenom Ida Kravanja (1907-1979), danes zaznamovali z odkritjem doprsnega kipa in filmskimi projekcijami v rojstni hiši zvezdnice. To je Škrateljnova hiša v Divači, preurejena v muzej. Kip je oblikovala Maja Babič Košir, študentka prvega letnika kiparstva na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Avtorica je dobila prvo nagrado na internem natečaju za kiparski portret rojakinje igralke. Razpisala ga je občina Divača.
Obletnica rojstva Ite Rine
30. 06. 2000 18.30
Občina Divača v sodelovanju s Slovensko kinoteko in letos prvič z ljubljansko Akademijo za likovne umetnosti za petek, 7. julija, v Škrateljnovi hiši v Divači spet pripravlja slovesnost ob obletnici prve slovenske filmske zvezde Ide Kravanje z umetniškim imenom Ita Rina (7.7.1907-12.5.1979).
Letalski miting Cerklje 2000
25. 06. 2000 17.33
Predsednik republike Milan Kučan je na vojaškem letališču Cerklje ob Krki v vlogi botra krstil repliko letala Edvarda Rusjana EDA V iz leta 1910 in tako tudi uradno otvoril današnji vojaško-civilni letalski miting Cerklje 2000, na katerem sodeluje več kot 150 plovil iz 16 držav. Ob tem je Kučan spomnil na dogodke povezane s 25. junijem, dnevom državnosti, ki so omogočili ''svobodno nebo'' nad samostojno državo Slovenijo.
Odmevni predstavitvi knjig
24. 06. 2000 14.06
Na Goriškem sta bila v znanih slovenskih vaseh sinoči dve odmevni knjižni predstavitvi. V Krminu so predstavili etnologa in znanega italijanskega televizijskega voditelja univ. prof. Giorgia Cellija, ki je spregovoril o svoji zadnji knjigi Bizoni gredo v nebo, v Števerjanu pa so predstavili zadnje knjižne delo dr. Rafka Dolharja z naslovom Tržaški poldnevnik.
Minister za promet in zveze v ZDA
21. 03. 2000 22.12
Minister za promet in zveze Anton Bergauer, ki je skupaj s predsednikom uprave Adrie Airways (AA) Petrom Graškom na uradnem delovnem obisku v ZDA, se je danes med drugim sestal tudi z ameriškim državnim sekretarjem za promet Rodneyem Slaterjem. Ameriškega sogovornika je zanimal potek slovenske privatizacije na področju telekomunikacij in prometa, osrednji poudarek pogovorov pa je bil namenjen letalskemu prometu. Ameriški minister je ponudil možnost sodelovanja med ameriškimi in slovenskimi podjetji, predvsem na področju izobraževanja kadrov. Sogovorniki so se dotaknili tudi t.i. pobude Odprto nebo (Open Sky Iniciative), so sporočili z ministrstva za promet in zveze.
Papež na obisku v Svet deželi
20. 03. 2000 20.44
Papež Janez Pavel II. je ob začetku enotedenskega obiska v Sveti deželi pozval k nadaljevanju bližnjevzhodnega mirovnega procesa in k razumevanju med velikimi religijami. Brez miru na območju ne more biti napredka, je dejal papež v Amanu.
Papež jutri na Bližnji vzhod
19. 03. 2000 18.26
Papež Janez Pavel II. bo jutri odpotoval na šestdnevno romanje v Sveto deželo - obiskal bo Jordanijo, Izrael in palestinska avtonomna ozemlja. To bo že njegovo 91. potovanje v tujino in 228., odkar je postal papež. Romanje spremljajo številna tveganja, saj bodo ortodoksni judje in palestinski skrajneži skušali izrabiti papeževe izjave v politične namene.
Roland II. bo branil slovensko nebo
05. 03. 2000 16.31
Slovenska vojska bo v letu 2001 v operativno uporabo uvedla eno raketno baterijo roland II., sestavljeno iz šestih raketnih sistemov roland II-FRR, baterijskega radarja FGR in iz spremljajočih logističnih in trenažnih elementov. Pogodba o nakupu sistema je bila podpisana 13. decembra 1999.
Nagrado Azorin dobila Dulce Chacon
04. 03. 2000 16.36
Letošnjo literarno nagrado Azorin je dobila španska pisateljica Dulce Chacon za roman Cielos de barro (Nebo iz blata). Zgodba se dogaja v 30. in 40. letih 20. stoletja in opisuje podeželjsko življenje aristokratske družine v zahodnem delu Španije. Chaconova je doslej objavila tri romane in biografijo o bikoborki Cristini Sanchez. Nagrada je pospremljena s 10 milijoni pezetami (120.000 nemških mark), podeljujejo pa jo mesto Alicante in založba Planeta od leta 1965.
Francoski jamar po 76 dneh iz jame
17. 02. 2000 09.16
Francoski jamar Michel Siffre je po 76 dneh bivanja pod zemljo prišel na površje in tako dobil stavo, da bo v jami zdržal več kot dva tedna. 61-letni Siffre je bil v jami Clamouse na jugu Francije od 30. novembra 1999. Poleg stave je želel tudi dokazati, da teče človeška notranja ura v popolni izolaciji bistveno počasneje. To je bilo že njegovo tretje daljše bivanje pod zemljo. Ko je prišel iz jame, je dejal, da je lepo zopet videti modro nebo.