Nemčija
V nemškem Telekomu se obetajo spremembe
19. 08. 2000 00.00
Deutsche Telekom, nemški telekomunikacijski velikan in nekdanji monopolist na nemškem telekomunikacijskem trgu, je naznanil, da bo v družbi začel z radikalnim, najobsežnejšim restrukturiranjem v zgodovini družbe. Slednja naj bi prerazporedila oz. upokojila okoli 2000 delavcev, piše Financial Times in dodaja, da želi nemški gigant v družbi odpraviti birokracijske ovire, ki dušijo družbo. Odpuščanj delavcev v nemški družbi ne predvidevajo, saj ima Deutshe Telekom polico neodpuščanja do leta 2004.
Odločno proti desnim nasilnežem
13. 08. 2000 00.00
Nemški zunanji minister Joschka Fischer je v pogovoru za italijanski časnik Corriere della Sera zagotovil, da bodo odločilno ukrepali proti skrajnodesničarskim nasilnežem v Nemčiji. "Ustavili bomo neonaciste v Nemčiji," je za nedeljsko izdajo italijanskega časnika dejal Fischer.
V nemškem hotelirstvu primanjkuje delavcev
13. 08. 2000 00.00
Nemško hotelirstvo ima težave zaradi pomanjkanja delavcev. Potrebovali bi namreč kar od 60.000 do 80.000 delavcev, to vrzel pa naj bi zapolnili s presežkom tujcev v državi. Položaj je katastrofalen, je za jutrišnjo izdajo nemškega tednika Focus med drugim opozoril predsednik združenja holerijev v nemški zvezni deželi Spodnja Saška DEHOGA Erich Kaub.
Nemčija močno povečala izvoz
08. 08. 2000 00.00
Nizek tečaj evra je v maju vplival na višji izvoz Nemčije v države izven evroobmočja. Po podatkih nemškega zveznega statističnega urada se je izvoz Nemčije v ZDA povečal za 45,1 odstotka na 10,9 milijarde mark. Prav tako je bil višji izvoz v Veliko Britanijo, ki ni v evroobmočju, in sicer za 34,1 odstotka na 8,7 milijarde mark. Celoten nemški izvoz je maja poskočil za 32,2 odstotka na 102 milijardi mark. Medtem ko je bila rast izvoza v države evroobmočja višja za 26,4 odstotka in je ta znašal 44,1 milijarde mark, se je rast izvoza v tretje države povečala za 39,8 odstotka na 44,7 milijarde mark. Maja je Nemčija največ izvozila v Francijo, sledita pa ZDA in Velika Britanija.
Novi teleskop v južni Afriki
07. 08. 2000 07.55
Astronomi iz ameriške univerze Wisconsin-Madison bodo v južni Afriki pomagali postaviti teleskop za opazovanje oddaljenih galaksij. Teleskop, ki bo vreden 35 milijonov dolarjev in bo eden največjih teleskopov na svetu, bodo postavili na vrhu gore na robu puščave Kalahari. Lokacija teleskopa na južni polobli bo astronomom omogočala, da opazujejo določene dele galaksije, ki jih s severne poloble ni mogoče videti. ''Gradnja'' teleskopa naj bi se začela prvega septembra in končala leta 2005. Ameriška univerza Wisconsin-Madison bo za omenjeni projekt namenila 4,8 milijona dolarjev. V obsežnem projektu bodo sodelovale tudi Nemčija, Poljska in Nova Zelandija.
Rusiji iz tujine več kot 70.000 umetnin
05. 08. 2000 13.29
V Rusijo se je v zadnjih petih letih iz tujine vrnilo več kot 70.000 ruskih umetnin, je sporočil ruski minister za kulturo Mihail Švidkoj. Tako je konec aprila letos Nemčija vrnila florentinski marmornati mozaik in komodo iz slavne jantarjeve sobe letne rezidence ruskih carjev, ki so jo nemški vojaki ukradli med drugo svetovno vojno. Rusko ministrstvo za kulturo je vrnitev teh in drugih dragocenosti doseglo na podlagi posebnega programa vračanja ruskih umetnin, ki so bile iz različnih razlogov odnesene iz države. Sicer pa je tudi Rusija vrnila nekatere tuje dragocenosti. Tako so v Nemčijo poslali 100 risb, med njimi tudi Duererjeve, Goyeve in Manetove, ki jih je neki sovjetski častnik med drugo svetovno vojno odnesel iz Bremna.
Nemška vlada za prepoved NPD
05. 08. 2000 13.20
Predstavnik nemške vlade Uwe-Karsten Heye je včeraj izjavil, da bodo preiskali razloge za prepoved skrajno desne National-demokratične stranke. Dejal je, da bo vlada čimprej organizirala skupni forum s predstavniki iz 16 nemških federativnih držav. Zahtevo po prepovedi je izrazil v začetku tedna konzervativni notranji minister dežele Bavarske Guenther Beckstein, ki je dejal da NPD promovira neonacizem in da predstavlja nevarnost za nemško demokracijo. Zahteva je posledica razmislekov v medjijih po eksploziji v Duesseldorf, v kateri je bilo ranjenih 10 tujih delavcev, med njimi tudi šest Židov. Nemška ustava omogoča prepoved strank in organizacij, ki ogrožajo demokratični red. Zahodna Nemčija je tako leta 1956 prepovedala Komunistično stranko, v zadnjem času pa neko manjšo neonacistično stranko.
Rusiji iz tujine več kot 70.000 umetnin
05. 08. 2000 00.00
V Rusijo se je v zadnjih petih letih iz tujine vrnilo več kot 70.000 ruskih umetnin, je sporočil ruski minister za kulturo Mihail Švidkoj. Tako je konec aprila letos Nemčija vrnila florentinski marmornati mozaik in komodo iz slavne jantarjeve sobe letne rezidence ruskih carjev, ki so jo nemški vojaki ukradli med drugo svetovno vojno. Rusko ministrstvo za kulturo je vrnitev teh in drugih dragocenosti doseglo na podlagi posebnega programa vračanja ruskih umetnin, ki so bile iz različnih razlogov odnesene iz države. Sicer pa je tudi Rusija vrnila nekatere tuje dragocenosti. Tako so v Nemčijo poslali 100 risb, med njimi tudi Duererjeve, Goyeve in Manetove, ki jih je neki sovjetski častnik med drugo svetovno vojno odnesel iz Bremna.
''Pravila niso bila kršena''
04. 08. 2000 21.19
Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je zavrnila pritožbo Južne Afrike v zvezi s sporno nemško pridobitvijo organizacije svetovnega prvenstva 2006. Izvršni odbor FIFA je svojo odločitev pojasnil s tem, da v izboru 6. julija letos pravila niso bila pravno kršena, kar je potrdil tudi predsednik FIFA Joseph Blatter.
Najvišja stopnja rasti v Evropi
28. 07. 2000 12.48
Po podatkih združenja evropskih letalskih družb (AEA) se je število potnikov na letalih potniških letalskih družb znotraj Evrope lani povečalo za 4,5 odstotka, na prvem mestu po rasti prometa pa je Slovenija s 25-odstotno lansko rastjo. Višje stopnje rasti so zabeležile še Islandija, Madžarska, Irska in Češka, medtem ko je letalski promet leta 1999 najbolj upadel v Turčiji. To je posledica avgustovskih potresov, navajajo predstavniki omenjenega združenja. Na tradicionalno najgostejših letalskih trgih so nadpovprečni promet ustvarile Nemčija, Francija, Nizozemska in Španija, katerih rast v prometu je bila sedemodstotna, nekoliko nižjo rast pa sta imeli Italija in Velika Britanija.
Uspeh Škode v Zahodni Evropi
23. 07. 2000 13.28
Hčerinsko podjetje nemškega Volkswagna, češka tovarna avtomobilov Škoda, je v prvi polovici leta 2000 prodala približno 210.000 vozil, kar je za 5,5 odstotka več kot v istem obdobju lani. Na trgih Zahodne Evrope se je prodaja povečala za 11,6 odstotka, od tega največ na Nizozemskem, kjer se je prodaja Škodinih avtomobilov povečala za 75,3 odstotka.
Rusi dobili odlog plačila dolga
23. 07. 2000 12.23
Nemška vlada se je odločila, da bo Rusiji reprogramirala dolgove v višini 3,8 milijarde dolarjev. Dolg izhaja iz obdobja Sovjetske zveze, povrnjen pa naj bi bil do konca leta 1999. Po odločitvi nemške vlade bo Rusiji plačilo dolga omogočeno do leta 2016.
Nadaljevaje vrha G-8
22. 07. 2000 15.13
Voditelji držav in vlad industrijsko najbolj razvitih držav in Rusije (G-8) so se danes na japonski Okinavi dogovorili, da si bodo prizadevali še pred koncem letošnjega leta organizirati nov krog trgovinskih pogovorov v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO). Novi krog trgovinskih pogajanj, ki naj bi se začela letos, nato pa nadaljevala v letu 2001, je podprl tudi ameriški predsednik Bill Clinton, vendar mora prepričati še ameriški kongres.
Srečanje Clinton - Putin v Nagu
21. 07. 2000 12.29
Ameriški predsednik Bill Clinton in ruski predsednik Vladimir Putin sta se danes srečala ob robu vrha sedmih najrazvitejših držav in Rusije (G-8) v Nagu na japonskem otoku Okinava. Gre za drugo njuno srečanje, potem ko je bil Putin marca izvoljen za predsednika države. Predsedniki držav in vlad skupine G-7 so pred tem končali ekonomski del vrha, po srečanju Putina in Clintona pa se bodo vsi sestali na delovni večerji.
Peterle po Berlinu še s Piculo
20. 07. 2000 08.45
Slovenski zunanji minister Lojze Peterle se je včeraj mudil na kratkem obisku v Berlinu, v ospredju katerega je bilo srečanje z nemškim kolego Joschko Fischerjem. Slednji je po poročanju nemške tiskovne agencije dpa poudaril odločenost Nemčije, da se zavzame za čimprejšnjo širitev EU, ki bo imela realne temelje, Slovenija pa po besedah Peterleta upa na vstop v EU med letoma 2003 in 2005. Slovenski zunanji minister je, kot je pri njegovi delegaciji izvedela STA, v pogovorih s Fischerjem izrazil upanje, da bo Nemčija podprla Slovenijo v prizadevanjih za sprejem v zvezo NATO in članstvo v Organizaciji za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD). ''Upamo, da bo Nemčija prevzela vlogo mentorja,'' je za dpa dejal Peterle.
Dogovor o izplačilu odškodnin
18. 07. 2000 08.55
Po letu in pol pogajanj sta Nemčija in Združene države Amerike v Berlinu podpisali formalno že pred nekaj tedni dosežen zgodovinski dogovor o izplačilu 10 milijard nemških mark odškodnin nekdanjim prisilnim delavcem v nacistični Nemčiji. 900 tisoč še živečih upravičencev naj bi prve odškodnine dobilo že konec leta. Nekdanji t. i. suženjski delavci bodo tako po 55-ih letih končno dobili vsaj delno materialno odškodnino. Polovico bo prispevala nemška vlada, drug pet milijard mark pa 3000 nemških podjetij. Doslej se je v skladu teh podjetij nabralo le tri milijarde mark, zato je nemški kancler Schröder pozval podjetja, naj čim prej nadomestijo razliko.
Končana pogajanja o odškodninah
16. 07. 2000 14.32
S sklepno konferenco, podpisom ameriško-nemškega sporazuma in skupno izjavo se bodo jutri v Berlinu končala dolgotrajna pogajanja o izplačilu odškodnin nekdanjim prisilnim delavcem v času nacizma. Sklepno izjavo bodo podpisale vse pogajalske strani, ki so sodelovale na poldrugo leto trajajočih pogajanjih - poleg Poljske in Češke so bile v neposredna pogajanja vključene še Rusija, Belorusija in Ukrajina.
Frankfurter Allgemeine o lipicancih
15. 07. 2000 17.44
Frankfurter Allgemeine Zeitung (FAZ) v današnji izdaji objavlja obširen prispevek o lipicancih, Kobilarni Lipica in zgodovini vzreje lipicanske pasme, omenja pa tudi še vedno nerešen spor med Slovenijo, Italijo in Avstrijo glede vodenja izvorne rodovne knjige za lipicance, ki se je po navedbah avtorja članka Reinharda Olta pojavil po vstopu Avstrije v Evropsko unijo najprej med Rimom in Dunajem, zatem pa je bila vanj vključena tudi Ljubljana.
Dokončni zakon o odškodninah
14. 07. 2000 21.23
Zgornji dom nemškega parlamenta bundesrat je danes sprejel zakon o ustanovitvi sklada za odškodnine prisilnim delavcem v času nacizma. Sklad, ki se imenuje Spomini, odgovornost in prihodnost, obsega deset milijard mark, vanj pa bosta denar prispevali nemška država in industrija. Bundestag, spodnji dom parlamenta, je z veliko večino zakon izglasoval že 6. julija. Do izglasovanja zakona je prišlo po letu in pol pogajanj med nemško in ameriško vlado ter predstavniki žrtev, dokončni sporazuma pa bosta Nemčija in ZDA sklenili v ponedeljek v Berlinu.
Nagrade za ruske športnike na OI
13. 07. 2000 08.03
Ruski športniki naj bi bili za uspehe na olimpijskih igrah v Sydneyju bogato nagrajeni. Predsednik ruskega olimpijskega komiteja Vitalij Smirnov je predlagal, da vsak športnik za osvojeno zlato medaljo prejme 50.000, za srebrno 20.000 in za bronasto 10.000 ameriških dolarjev. Smirnov pravi, da zneski niso previsoki, saj so nižji, kot denimo v ZDA ali pa v nekaterih državah naslednicah nekdanje Sovjetske zveze. Torkovega zasedanja ruskega olimpijskega komiteja se je udeležil tudi ruski predsednik Vladimir Putin.
Dini kritizira preložitev širitve EU
12. 07. 2000 14.50
Italijanski zunanji minister Lamberto Dini je v pogovoru za sredino izdajo nemškega časnika Bild ostro kritiziral razmišljanja o preložitvi širitve EU, ki se pojavljajo znotraj petnajsterice. Hkrati je Dini države članice, poimensko je navedel Nemčijo in Italijo, posvaril pred tem, da bi glede širitve EU sklepale tajne dvostranske dogovore. Govorice, da sta se Francija in Nemčija tajno sporazumeli, da naj bi bila širitev unije po letu 2006, je Dini komentiral z besedami: ''Če sta sklenili tak dogovor, morata to tudi javno povedati. Če to drži, potem moramo biti ostali Evropejci zaskrbljeni. Na splošno velja: če dve državi članici tajno, za hrbtom celotne skupnosti skleneta dvostranski dogovor, kot je preložitev širitve, je to enako političnemu samomoru.'' Širitev EU, ki je načrtovana za konec leta 2002, je po Dinijevih besedah ''ključnega pomena''. Glede sankcij, ki jih je EU uvedla po vstopu svobodnjakov (FPOe) v avstrijsko vlado, se je Dini zavzel, da bi morala unija določiti splošen obvezujoč pregled kriterijev za uvedbo in preklic sankcij.
Claudia Schiffer pomaga nemškemu nogometu
08. 07. 2000 11.54
Claudia Schiffer se, kot vse kaže, na nogomet spozna tako dobro kot na modne brvi. Slavna manekenka je dejala, da je zrasla z nogometom in da je imela kot otrok doma nogometno žogo. Schifferjeva je govorila v pomoč Nemčiji pri kandidaturi za svetovno prvenstvo v nogometu leta 2006. In je pomagalo - Nemčija je v četrtek premagala Južnoafriško republiko. Anglija in Maroko pa sta bila izločena že prej. Schifferjeva je še dejala, da se tem prizadevanjem ni pridružila samo zaradi tega, ker ima rada nogomet, temveč tudi zaradi promocije svoje dežele. Manekenka se je skupaj z nemškim kanclerjem Gerhardom Schröderjem in nekdanjim tenisačem Borisom Beckerjem sodelovala na nemški predstavitvi pred izvršnim komitejem mednarodne nogometne zveze.
Carmina Slovenica na zborovski olimpiadi
07. 07. 2000 14.04
Avstrijski Linz se je spremenil v svetovno ''meko'' zborovske glasbe, saj bo od danes do 15. julija na I. zborovski olimpiadi nastopilo približno 18.000 pevcev, združenih v 350 zborov iz 60 držav. Pevski zbori so prispeli zu vseh koncev sveta, od Avstralije, Južne Amerike, Združenih držav Amerike, Južne Afrike in Kitajske do Evrope. Številčno so najmočneje zastopane Rusija s 44, Avstrija s 35 in Nemčija s 34 zbori. Zbor Carmina Slovenica iz Maribora bo z dirigentko Karmino Šilec kot poseben gost nastopil z gala koncertom, na katerem bo izvedel glasbenoscenski projekt Vampirabile. Projekt je doživel krst aprila letos v Cankarjevem domu v Ljubljani. Karmina Šilec bo imela na olimpiadi tudi referat na temo Ženska in zborovska kreativnost.
FIFA zanika podkupovalno afero
07. 07. 2000 13.43
Mednarodna nogometna zveza (FIFA) je zanikala govorice, da naj bi na izboru prireditelja svetovnega prvenstva 2006, ki ga je v četrtek opravil izvršni odbor te organizacije v Zürichu, prišlo do podkupovanja. Novico o domnevnem podkupovanju je sporočila angleška televizijska postaja Channel 4, vpleten pa naj bi bil Novozelandec Charles Dempsey, ki se je kot edini od 24 članov IO vzdržal glasovanja v odločilnem krogu, po katerem je SP dobila Nemčija.
Kdaj na vrsti Afrika?
06. 07. 2000 21.30
Izvršni odbor Mednarodne nogometne zveze (FIFA) je na današnjem zasedanju v Zürichu določil, da bo Nemčija organizirala svetovno prvenstvo leta 2006. Izid o prireditelju je bil izredno tesen, 12:11 v korist Nemčije v tekmi z Južnoafriško republiko, dosežen pa je bil šele v tretjem krogu glasovanja. Po vseh mednarodnih kriterijih so Nemci med vsemi kandidati sicer nudili najboljše pogoje za izvedbo prvenstva, kljub temu pa ostaja majhna grenkoba, da prvenstva ni dobila Južnoafriška republika, saj Črna celina doslej še ni nikoli organizirala prvenstva. Doslej je bilo odigrano 16 svetovnih prvenstev, 17. bosta leta 2002 priredili Japonska in Južna Koreja, 18. pa bo vnovič v Evropi.
Francozi najbolj športni
05. 07. 2000 21.29
''Francoska nogometna reprezentanca je dokazala, da se uspeh gradi na osnovah fair playa,'' je ob podelitvi nagrade za najbolj športno ekipo na evropskem prvenstvu zapisala Evropska nogometna zveza. Na lestvici, ki je upoštevala vedenje igralcev na igrišču in izven njega ter obnašanje navijačev, je Slovenija na visokem šestem mestu. Pred njo so poleg evropskih prvakov le Nizozemska, Španija, Švedska in Danska.
Kandidatki samo še Nemčija in JAR?
04. 07. 2000 17.18
Štiriindvajset članov Mednarodne nogometne zveze (FIFA) bo v četrtek, 6. julija, v Zürichu imenovalo državo gostiteljico, ki bo leta 2006 priredila 18. svetovno prvenstvo. V igri ostajajo štiri kandidatke - Nemčija, Južnoafriška republika, Anglija in Maroko, Brazilija pa si je premislila in umaknila svojo kandidaturo. Bržčas pa bo FIFA izbirala le med Nemčijo in JAR, takšna so namreč ugibanja in napovedovanja nogometnih strokovnjakov. Anglija naj bi marskikateri glas izgubila zaradi nedavnega divjanja njihovih navijačev na evropskem prvenstvu v Belgiji in na Nizozemskem, FIFA pa je tudi opozorila, da angleški uradniki niso vedno ravnali v skladu s pravili fair playa, ko so posameznim zvezam predstavljali kandidaturo. Maroko naj ne bi bil resen kandidat.
Schröder in Annan o prihodnosti ZN
03. 07. 2000 20.15
Nemški kancler Gerhard Schröder je danes po srečanju z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom v Berlinu povedal, da želi Nemčija igrati večjo vlogo v Združenih narodih, kar pa ne pomeni, da bodo zato lahko drugi, na primer Združene države Amerike, v ZN naredile in plačale manj kot doslej. S tem je Schröder nakazal, da se ne strinja s poskusi Američanov, da bi zmanjšali svoj prispevek v proračun ZN.
Predstavitev prirediteljev SP 2002
02. 07. 2000 16.16
Zadnji dan evropskega prvenstva v nogometu so se na prizorišču finalne tekme v Rotterdamu že predstavili prireditelji naslednjega velikega tekmovanja - svetovnega prvenstva leta 2002, ki bo na Japonskem in v Južni Koreji.
Nemčija in Francija ''avantgarda'' EU
27. 06. 2000 14.16
Nemčija in Francija bi morali biti po mnenju francoskega predsednika Jacquesa Chiraca ''utiralki poti'' za prihodnost Evropske unije. V svojem govoru pred nemških bundestagom je Chirac še dejal, da bi morala Pariz in Berlin skupaj z drugimi državami ustanoviti ''avantgardno skupino'', ki bi utrla pot v prihodnost EU. Ta skupina bi morala biti po mnenju francoskega predsednika ''odprta za vse, ki bi se ji želeli priključiti''.