Nemčija
Nemčija: Končana privatizacija zadnjega vzhodnonemškega kemijskega koncerna
10. 06. 1998 08.16
V Nemčiji so končali privatizacijo zadnjega vzhodnonemškega kemijskega koncerna, družbe Bittefeld Wolfen, ki jo je podjetje BvS prodalo nemškemu konzorciju, ki ga sestavljajo številna nemška kemijska podjetja. Kot sporočajo predstavniki omenjene družbe, je bila prodaja družbe po dolgotrajnih pogovorih sklenjena že konec maja, konzorcij pa bo nadaljeval s prestrukturiranjem podjetja. Tako nameravajo v prihodnje zaposliti 100 novih delavcev, v sanacijo podjetja pa bo do leta 2001 vloženo prek 400 milijonov nemških mark.
V Nemčiji tudi maja manj brezposelnih - 10,9 odstotka
09. 06. 1998 11.08
Nemčija je tudi maja zabeležila padec stopnje brezposelnosti. Brez dela je bilo maja 4,197 milijona Nemcev oziroma 10,9 odstotka za delo sposobnih prebivalcev, natanko pol odstotka manj kot aprila, pričajo danes objavljeni podatki nemškega Urada za delo, ki ne upoštevajo sezonskih nihanj.
Obsodbe nasilja na Kosovu
08. 06. 1998 11.21
Iz sveta prihajajo obsodbe nasilja na Kosovu in pozivi k iskanju mirne rešitve krize. Papež Janez Pavel II. je v nedeljski molitvi obsodil nasilje v pokrajini in dejal, da je položaj podoben tistemu na Balkanu med leti 1992 in 1995. Nemčija je Beograd znova pozvala, naj ustavi vojaške akcije na Kosovu ter neodvisnim mednarodnim opazovalcem omogoči, da si neposredno ogledajo položaj v pokrajini. Nemški minister za zunanje zadeve Klaus Kinkel je v posebnem sporočilu zapisal, da je treba mednarodni pritisk na Beograd podpreti tudi vojaško. Tudi britanski premier Tony Blair, ki se je o položaju na Kosovu po telefonu pogovarjal z ruskim predsednikom Borisom Jelcinom, naj bi po pisanju tiska zagovarjal vojaško posredovanje Zahoda, saj poročila obveščevalnih služb kažejo, da gre za pokole, ki se lahko spreobrnejo v vojno, podobno tisti v BiH. Vodja britanske diplomacije Robin Cook pa je dejal, da je šel jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević predaleč. Ameriški posrednik Richard Holbrooke, ki je sodeloval v reševanju bosanske krize, je ocenil, da je nevarnost na Kosovu, če se bodo spopadi tam še razplamteli, večja, kot je bila v BiH. Holbrooke meni, da bi lahko kosovski spor postavil pod vprašaj meddržavne meje na Balkanu.
Nemci bodo poučevali ruske menagerje
04. 06. 1998 09.59
Nemčija bo za izobraževanje ruskih menagerjev namenila 17 milijonov mark. Pobudo za omenjeni program izobraževanja je dal ruski predsednik Boris Jelcin, do leta 2000 pa naj bi se v okviru programa letno izšolalo več kot 1000 "strokovnjakov", ki bodo navezali tudi številne stike z nemškimi managerji.
Rusija, Nemčija in Francija so podpisale sporazum o plutoniju
02. 06. 1998 15.13
Rusija, Nemčija in Francija so danes v Moskvi podpisale sporazum o sodelovanju pri projektu spremembe namembnosti ruskega plutonija, ki so ga doslej uporabljali v vojaške namene, za jedrsko gorivo. Projekt ostro kritizirajo okoljevarstvene organizacije.<br< Sporazum določa izgradnjo tovarne, v kateri bodo procesirali skoraj 50 ton plutonija v t.i. mešano kisikovo gorivo (MOX) za uporabo v jedrskih elektrarnah. Jedrske elektrane sedaj uporabljajo gorivo na osnovi urana, a bodo lahko uporabljale MOX, ki ima za osnovo plutonij in uran, je še sporočil ruski minister za jedrsko energijo Jevgenij Adamov. Sporazum je pozdravil kot varen in učinkovit način, da se Rusija znebi odvečnega plutonija.
Nemčija dala 500.000 mark žrtvam potresa v Afganistanu
02. 06. 1998 15.09
Nemško zunanje ministrstvo je danes dalo na razpolago 500.000 nemških mark nujne človekoljubne pomoči za žrtve sobotnega potresa na severovzhodu Afganistana, ki je zahtevalo več tisoč življenj.
Nemčija pripravljena na sodelovanje v preventivnih enotah zveze NATO na Kosovu
30. 05. 1998 12.22
Nemčija je pripravljena sodelovati v morebitni razporeditvi preventivnih vojaških sil zveze NATO na Kosovu, je v izjavi za nedeljsko izdajo dnevnika Bild povedal nemški obrambni minister Volker Ruehe. Dodal je, da mora biti omenjeno sodelovanje "odločno" in ne le "simbolično."
Ruski zunanji minister kritiziral širitev zveze NATO
27. 05. 1998 19.29
Ruski zunanji minister Jevgenij Primakov je ob prvi obletnici podpisa temeljnega sporazuma sveta NATO-Rusija danes kritiziral načrtovano širitev zveze NATO proti Vzhodu.
Nemčija: Marca večji zunanjetrgovinski presežek
21. 05. 1998 08.31
Nemški zunanjetrgovinski presežek je v marcu letos znašal 13 milijard nemških mark, kar je za milijardo mark več kot v mesecu prej, so sporočili iz nemškega statističnega urada. Nemški izvoz se je povečal za 19 odstotkov, medtem ko je bil uvoz večji za dobrih 15 odstotkov. Skupna vrednost nemškega izvoza je marca znašala 83,9 milijarde mark, uvoza pa 70,9 milijarde mark. Skupen presežek v nemški plačilni bilanci, ki poleg zunanjetrgovinske bilance vsebuje še storitve in finančne transfere, je marca znašal kar 9,3 milijarde mark.
Nemčija: Mlade ženske si najprej ogledajo moško zadnjico
20. 05. 1998 07.51
Mlajša ko je ženska, hitreje se njen pogled usmeri v moško zadnjico, kažejo izsledki nemške javnomnenjske raziskave. V raziskavi so 1053 žensk in 1007 moških v Nemčiji vprašali, kam najprej zaide njihov pogled, ko se soočijo s pripadniki nasprotnega spola. Za dame, stare od 14 do 29 let, je zadnjica moškega celo pomembnejša od obraza; zadnjico moškega si namreč najprej ogleda 30 odstotkov, obraz pa 27 odstotkov žensk. Pri ženskah, starejših od 50 let, pa je zadnjica moškega mnogo manj pomembna, saj ji le vsaka osma (12 odstotkov) najprej posveti pozornost. Gledano na splošno pa je obraz tisti del telesa, ki si zasluži največjo pozornost žensk. 37 odstotkov žensk je namreč priznalo, da njihov prvi pogled velja obrazu. Oblačila, roke, lasje in noge so s tremi odstotki očitno bolj postranskega pomena.
Nemčija: Večji promet industrije z manjšim številom zaposlenih
19. 05. 1998 08.16
Nemška industrija je v prvih mesecih letos z manjšim številom zaposlenih ustvarila večji obseg prometa, sporočajo predstavniki nemškega statističnega urada. Prihodki predelovalne in rudarske industrije so se marca letos v primerjavi z enakim mesecom lani povečali za 16,1 odstotka, na 203,9 milijarde nemških mark, pri čemer je veliko rast doživel tudi izvoz, ki je bil višji za 22 odstotkov. Istočasno se je zaposlenost v omenjeni industriji zmanjšala za 0,7 odstotka, na 6,4 milijona zaposlenih oseb.
V prvem četrtletju v Ukrajini vložili 181 milijonov dolarjev
18. 05. 1998 08.43
V Ukrajini so v prvem četrtletju letošnjega leta tuji vlagatelji vložili 181 milijonov dolarjev, je poročala ruska tiskovna agencija Interfax. To je kar 15,5 odstotka več kot v enakem obdobju lani. V Ukrajini so vsa tuja vlaganja do 1. aprila znašala 2,2 milijardi dolarjev. Petino sredstev so vložili investitorji iz ZDA, sledijo pa jim Nizozemska, Nemčija in Ciper.
Clinton in Kohl za močno Evropo
14. 05. 1998 07.32
Ameriški predsednik Bill Clinton in nemški kancler Helmut Kohl sta se ob pričetku Clintonovega dvodnevnega obiska v Nemčiji zavzela za okrepitev odnosov med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike v 21. stoletju.
Popoln polom Američanov, Italija in Latvija sta se rešili
12. 05. 1998 10.47
Ameriška hokejska reprezentanca je na svetovnem prvenstvu skupine A v Švici doživela prvovrstno blamažo. Ne le, da se ni uvrstila v boj za kolajne, kar se je Američanom pred SP zdelo samoumevno, ampak je v skupini za obstanek osvojila vsega eno skromno točko, zasedla zadnje mesto (skupno 12. med 16 ekipami na SP) in bo tako igrala v kvalifikacijah skupaj z Ukrajino, Slovenijo, Estonijo, Avstrijo, Kazahstanom, Francijo in Nemčijo. Tudi Nemci v skupini za obstanek niso pokazali veliko, edina tolažba jim je le končna uvrstitev - 11. mesto, bolje kot ZDA.
Gostovanje SMG na festivalu FIAT '98 v Podgorici
09. 05. 1998 10.15
Slovensko mladinsko gledališče (SMG) bo na mednarodnem gledališkem festivalu FIAT '98 (Mednarodni festival alternativnih gledališč), ki se je v Podgorici začel včeraj, nastopilo s tremi predstavami; v nedeljo, 10. maja, bo najprej na sporedu Freyeva Tirza v režiji Matjaža Pograjca, nato pa Zvonar Ivana Peternelja, v torek, 12. maja, bo premierno uprizorjen novi projekt Nicka Upperja V samoti bombažnih polj Bernard-Marie Koltesa. Festival v Podgorici se bo končal 15. maja.
Začetek sestanka finančnih in zunanjih ministrov G-8
09. 05. 1998 10.10
V Londonu so se na ločenih sestankih včeraj srečali zunanji in finančni ministri skupine industrijsko najbolj razvitih držav (G-7) in Rusije. Dvodnevni sestanek služi predvsem kot priprava na srečanje predsednikov in premierov držav G-8, ki bo prihodnji teden v britanskem Birminghamu. Osrednje teme posvetovanj bodo finančna kriza v Aziji in njene posledice v Evropi, krizna območja v svetu, človekoljubna pomoč in okoljevarstvena vprašanja.
Hrvaška: Manjša blagovna menjava s tujino
07. 05. 1998 09.45
Hrvaški uvoz se je v prvem trimesečju letos v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšal za 5,4 odstotka in je znašal 1,93 milijarde ameriških dolarjev. Prav tako se je v omenjenem obdobju zmanjšal hrvaški izvoz v tujino, in sicer za 8,4 odstotka, ter je dosegel vrednost 1,08 milijarde dolarjev, sporočajo iz statističnega urada Hrvaške.
Nemčija in Armenija okrepili odnose
04. 05. 1998 17.28
Nemški zunanji minister Klaus Kinkel in njegov armenski kolega Wartan Oskanjan sta danes v Bonnu podpisala skupno izjavo o novih temeljih nemško-armenskih odnosov. Izjava se navezuje na sporazume o sodelovanju in dobrem sosedstvu, ki jih je Nemčija sklenila že s številnimi vzhodnoevropskimi državami ter državami SND. Zunanja ministra sta podpisala tudi sporazum o zračnem prometu.
Evropski parlament o enajstih kandidatkah za evro
02. 05. 1998 10.23
Potem ko so ministri Evropske unije za gospodarstvo in finance sinoči v Bruslju sprejeli priporočilo, naj evro 1. januarja prihodnje leto uvede enajst držav, je v postopku odločanja o uvedbi evra davi štafeto prevzel Evropski parlament. Evroparlamentarci bodo še dopoldne sprejeli mnenje o priporočilu finančnikov, ki bo po pričakovanjih pozitivno, saj so poslanci že minuli četrtek sprejeli svoje poročilo, v katerem so predlagali, naj ustanovne članice Evropske gospodarske in denarne unije (EMU) postanejo Avstrija, Belgija, Finska, Francija, Irska, Italija, Luksemburg, Nemčija, Nizozemska, Portugalska in Španija. Potem ko bo mnenje o priporočenih kandidatkah izrekel Evropski parlament, bo odločitev popoldne po pričakovanjih soglasno sprejel tudi vrh unije. Predsedniki vlad ali držav petnajsterice naj bi danes po napovedih številnih držav unije rešili tudi spor glede vprašanja, kdo bo prvi predsedoval Evropski centralni banki (ECB). Zvečer se bodo znova sešli finančni ministri, ki bodo določili menjalniški tečaj med valutami držav, ki bod 1. januarja 1999 uvedle evro.
Ministri EU za promet za večjo konkurenčnost železnice
26. 04. 1998 10.30
Večina držav EU se je izrekla za večjo konkurenčnost na področju tovornega prometa po železnici. Britanski minister za promet in predsedujoči sveta ministrov EU Gavin Strang je na neformalnem srečanju ministrov za promet v Chestru včeraj poudaril pomen tega okolju prijaznega prevoza tovora. Tudi komisar EU za promet Neil Kinnock je pojasnil, da večina držav podpira nadaljne postopno odprtje trga železniških storitev.
Švica je najbogatejša država na svetu
16. 04. 1998 10.35
Švica je s 44.350 dolarji bruto domačega proizvoda (BDP) na prebivalca v lanskem letu postala najbogatejša država sveta. To kažejo podatki, ki jih je danes v Washingtonu objavila Svetovna banka. Luksemburg, ki je bil več let na vrhu lestvice najbogatejših držav, je z nje izpadel, saj lestvica sedaj navaja le še države z več kot enim milijonom prebivalcev.
Načrti držav članic EU o zaposlovanju
16. 04. 1998 07.48
Večina držav članic EU je do srede, v predvidenem roku, Evropski komisiji predložila akcijske načrte glede boja proti brezposelnosti. Komisija sedaj preverja, če so se vlade držale določil, o katerih so se lani novembra v Luxembourgu sporazumeli predsedniki držav in vlad članic petnajsterice.
Inflacija v EU enaka ameriški, a nižja od japonske
07. 04. 1998 16.33
Povprečna stopnja inflacije v petnajstih državah članicah Evropske unije se je februarja letos v primerjavi z mesecem poprej na letni ravni povečala za 0,1 odstotka na 1,4 odstotka, je sporočil Eurostat, statistični urad EU.
Ruski vojni plen obsega 200.000 umetnin
06. 04. 1998 17.36
Vojni plen, ki ga je Rdeča armada zaplenila v hitlerjevski Nemčiji in ga je ruski parlament razglasil za rusko last, obsega 200.000 umetnin, med njimi slaven Priamov zaklad, ki so ga izkopali v bližini domnevne Troje, pa tudi dva milijona redkih knjig in 3-kilometrski arhiv. Umetnine niso bile zaplenjene le v Nemčiji, ampak tudi v Avstriji, na Madžarskem, v Bolgariji, na Finskem in v Romuniji. Trojansko zlato pa je najdragocenejši predmet iz zbirke umetnin, ki jo je sovjetska armada zaplenila v porušeni Nemčiji, za katere si Nemčija prizadeva že od leta 1991. Bonn že več let zahteva vrnitev unikatnih del, med njimi dveh biblij, zaseženih v Leipzigu, ki ju je natiskal Gutenberg, in prestižno knjižnico iz Gothe. Priamov zaklad iz tretjega tisočletja pr.n. št., ki ga je nemški arheolog Heinrich Schliemann izkopal leta 1873 v Hissarliku v Turčiji, je Rdeča armada zaplenila v Berlinu leta 1945. Moskva je do leta 1993 zanikala, da bi imela ta zaklad, v katerem je 260 diademov, ogrlic, zapestnic in drugih kosov nakita, nakar ga je moskovski muzej Puškin leta 1996 razstavil. Rusija je leta 1995 razstavila tudi platna Cranacha, Goye, Renoirja, Maneta in Degasa ter risbe Duererja, Holbeina, Mantegne, Rembrandta in Watteauja, ki so jih strokovnjaki razglasili za izginule med II. svetovno vojno.
Priprave na oblikovanje mednarodnega sodišča za genocid
04. 04. 1998 12.38
Predstavniki več kot stotih držav so se včeraj v New Yorku udeležili zadnjega pripravljalnega sestanka za oblikovanje mednarodnega sodišča za genocid, zločine proti človeštvu in vojne zločine.
Očetov priimek v Španiji nič več na prvem mestu
31. 03. 1998 09.19
Očetov priimek v prihodnje v Španiji ne bo več glavni priimek, temveč bodo lahko španski otroci prevzeli tudi materin priimek. Španci praviloma nosijo dva priimka, in sicer očetovega pred materinim. V skladu z osnutkom zakona, ki ga je parlamentu predstavilo nekaj strank, bodo lahko starši v prihodnje spremenili vrstni red priimkov, ali pa bodo otroku nadeli le enega od priimkov. S sprejetjem zakona bi se končalo krivično izginjanje ženske rodovne linije, je menila poslanka skrajne levice Merce Rivadulla. Nekatere države Evropske unije so nedavno sprejele podobne reforme, med njimi tudi Nemčija, Portugalska in Finska, medtem ko v Franciji in Italiji očetov priimek ostaja na prvem mestu.
Nemški parlament soglaša s širitvijo zveze NATO na vzhod
26. 03. 1998 17.54
Velika večina poslancev nemškega bundestaga je izrazila soglasje z vstopom Poljske, Češke in Madžarske v NATO. Za širitev Severnoatlantske zveze na Vzhod je glasovalo 555 poslancev, 37 jih je bilo proti, 30 pa se jih je vzdržalo.
Evro naj uvede enajst članic
25. 03. 1998 12.41
Evropska komisija je v včerajšnjem poročilu za uvedbo evra s 1. januarjem prihodnje leto priporočila enajst članic Evropske unije. Maastrichtske kriterije po oceni komisije zadovoljivo izpolnjujejo vse zainteresirane države, razen Grčije, medtem ko Velika Britanija, Danska in Švedska po lastni izbiri ne bodo prve v skupini "evro držav".
Kdo bo gostitelj nogometnega prvenstva leta 2006?
20. 03. 1998 15.09
Franz Beckenbauer, nemški >>ambasador<< kampanije za organizacijo nogometnega prvenstva, je izrazil dvome v možnost, da bo Nemčija gostila svetovno nogometno prvenstvo leta 2006. Nemčija in Velika Britanija, ki tudi kandidira za organizacijo prvenstva, naj bi imeli preveč tekmecev, ki ogrožajo možnosti obeh držav za kandidaturo.
Embargo na izvoz orožja v ZRJ
18. 03. 1998 09.32
Kontaktna skupina se je dogovorila o uvedbi embarga na izvoz orožja v Zvezno republiko Jugoslavijo, so v torek zvečer povedali diplomati v New Yorku. S tem ukrepom naj bi jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića prisilili k političnemu dialogu z Albanci na Kosovu, navajajo isti viri, ki pravijo, da bodo s predlogom že danes seznanili Varnostni svet ZN, ta pa naj bi o njem glasoval še ta teden. Članice kontaktne skupine - Velika Britanija, ZDA, Francija, Nemčija, Rusija in Italija - so dogovor dosegle po dolgih pogajanjih, še vedno pa ni znano, kako se bo nanj odzvala Kitajska, ki je stalna članica Varnostnega sveta.