Neva Miklavčič Predan
Helsinški monitor bo vložil ovadbo
11. 06. 2001 00.00
Helsinški monitor Slovenije (HMS) bo na sestanku z generalno državno tožilko Zdenko Cerar vložil ovadbo zoper neznanega storilca zaradi suma umora Ladislava Trohe, ki je izginil pred petimi meseci. Kot je za 24 ur dejala predsednica organizacije, Neva Miklavčič Predan, "smo se za to odločili zaradi nedejavnosti državnih organov, ki javnosti ne obveščajo o svojih akcijah in za katere pravzaprav ne vemo niti kakšne so, kdaj so potekale, v kakšnem obsegu, itn. Zaprosili smo že za vpogled v spis, kar pa ni možno, dokler ni vložena ovadba. Videti je, da državni organi, ki bi lahko to ovadbo po uradni dolžnosti vložili, nimajo interesa."
Helsinški monitor bo tožil policijo
04. 06. 2001 00.00
Policija je z brutalnim ravnanjem ustrahovala osem državljanov Bosne in Hercegovine, jim prizadela materialno škodo, s poniževalnim ravnanjem pa je bil kršen tudi 3. člen evropske konvencije o človekovih pravicah. Če od policije ne bodo dobili zadovoljivega odgovora, bodo vložili tožbo, zahtevali bodo odškodnino, o incidentu pa bodo obvestili tudi mednarodne organizacije, je na novinarski konferenci povedala Neva Miklavčič Predan, predsednica Helsinškega monitora Slovenije (HMS).
Helsinški monitor o policijskem nasilju
04. 06. 2001 00.00
Helsinški monitor Slovenije je marca letos na generalno policijsko upravo zaradi policijskega nasilja, prekoračitve pooblastil in kršenja človekovih pravic vložil pritožbo, na katero v zakonskem roku niso prejeli ustreznega odgovora. Z brutalnim ravnanjem policije je bila osmim državljanom Bosne in Hercegovine prizadejana materialna škoda, bili so ustrahovani, s poniževalnim ravnanjem pa je bil kršen tudi 3. člen evropske konvencije o človekovih pravicah.
Za ombudsmana 23 kandidatov
09. 02. 2001 00.00
Na poziv za zbiranje predlogov možnih kandidatov za varuha človekovih pravic je urad predsednika republike prejel 23 predlogov možnih kandidatov za varuha oziroma varuhinjo človekovih pravic. Kandidati so: Brigita Bavčar, Anton Bergauer, Janez Brezovec, Milan Cerar, Vojko Flis, Jurica Grakalič, Matjaž Hanžek, Jožef Jarh, Stojan Jež, Erik Karič, Simona Kodrič, Vera Kozmik-Vodušek, Stanko Kračun, Mihaela Logar, Franc Majcen, Neva Miklavčič-Predan, Karlo Drago Novak, Janez Obreza, Milena J. Pribac, Milan Robič, Mitja Stupan, Rado Škofic in Irena Virant. Predsednik republike Milan Kučan bo v kratkem povabil vodje poslanskih skupin ter poslanca italijanske in madžarske narodne skupnosti na posvetovanje o kandidatu za varuha človekovih pravic.
Kandidati za varuha človekovih pravic
08. 02. 2001 00.00
Ivo Bizjak, prvi favorit predsednika Kučana, da ponovno zasede mesto varuha človekovih pravic, je postal žrtev lastne, pomladne koalicije. Socialdemokrati so mu odrekli podporo, vzrok naj bi bila Depala vas, saj je bil takrat minister za notranje zadeve. Darji Lavtižar Bebler, nekdanji poslanki Liberalne demokracije, prav tako ni uspelo prepričati koalicijskih kolegov. V ljudski stranki in Stranki mladih Slovenije so se v zadnjem hipu premislili in glasovali proti Beblerjevi. Tako je propadel še drugi poskus, da Slovenija dobi novega varuha človekovih pravic.
Beblerjeva ni dobila podpore
19. 12. 2000 00.00
Državni zbor ni podprl predloga predsednika države Milana Kučana, ki je za varuhinjo človekovih pravic predlagal Darjo Lavtižar - Bebler. Beblerjeva je dobila 57 glasov, proti je bilo 23 poslancev, za izvolitev pa bi potrebovala 60 glasov.
Zavrnjena pobuda Miklavčič Predanove
19. 12. 2000 00.00
Ustavno sodišče je zavrglo pobudo Neve Miklavčič Predan za oceno ustavnosti in zakonitosti akta predsednika republike, s katerim predlaga kandidatko Darjo Lavtižar Bebler v izvolitev za varuhinjo človekovih pravic, saj niso podane procesne predpostavke za začetek postopka pred ustavnim sodiščem. Predmet presoje v postopku za oceno ustavnosti oz. zakonitosti po zakonu o ustavnem sodišču je namreč lahko le predpis ali splošen akt, izdan za izvrševanje javnega pooblastila. Predlog, s katerim predsednik republike predlaga v izvolitev kandidata za varuha človekovih pravic pa ni predpis niti splošen akt.
Predanova apelira tudi na poslance
16. 12. 2000 00.00
Neva Miklavčič Predan, ki je kandidirala za varuhinjo človekovih pravic in ki je v četrtek na ustavno sodišče vložila pobudo za zadržanje glasovanja o kandidaturi Darje Lavtižar Bebler za ombudsmanko, je hkrati poslance državnega zbora pozvala, naj ne glasujejo za Beblerjevo, katere izvolitev je državnemu zboru v torek predlagal predsednik republike Milan Kučan, "ker je prišlo v postopku njene kandidature do nezakonitosti".
Pobuda za zadržanje glasovanja
15. 12. 2000 00.00
Neva Miklavčič Predan, ki je kandidirala za varuhinjo človekovih pravic, je na ustavno sodišče vložila pobudo za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa in splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnega pooblastila zoper predsednika republike Milana Kučana. V pobudi predlaga, da se za izvolitev varuha glasuje o vseh 22 v zakonitem roku prijavljenih kandidatih, ne pa tudi o po preteku zakonsko določenega roka prijavljeni kandidatki Darji Lavtižar-Bebler, katere kandidatura je po mnenju Predanove nelegitimna.
Kandidati za ombudsmana in sodnika ustavnega sodišča
03. 12. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan bo v četrtek, 7. decembra, z vodji poslanskih skupin in poslancema italijanske in madžarske narodne skupnosti opravil posvete o kandidatih za varuha oziroma varuhinjo človekovih pravic in za sodnika ustavnega sodišča.
KSU ohranja svojo identiteto
09. 10. 2000 00.00
Krščansko socialna unija (KSU) kljub sodelovanju z Združeno listo socialnih demokratov (ZLSD) ne izgublja svoje lastne identitete. Zavzemajo se za ohranitev javne mreže zdravstvenega varstva, celovitost Piranskega zaliva, izboljšanje delovanja pravosodnega sistema, vojaško nevtralnost Slovenije ter idejno nevtralno šolstvo, kritični pa so do liberalnega kapitalizma, avstrijskega lobija, ki si prizadeva za pridobitev slovenskega premoženja ter politizacije cerkve. Sicer pa jih z ZLSD združuje praktično enak socialni program in odnos do preteklosti, so povedali udeleženci današnje tiskovne konference KSU, predsednik Franc Miklavčič ter trije od štirih kandidatov KSU na listi ZLSD, Barbara Miklavčič, Neva Miklavčič Predan ter Andrej Magajna.
Uveljavitev konvencije o otrokovih pravicah
09. 10. 2000 00.00
Forum staršev za otrokove pravice, ki deluje znotraj Helsinškega monitorja Slovenije (HMS), se zavzema za uveljavitev konvencije o otrokovih pravicah, ki naj bi jo slovenski šolski sistem kršil. Konvencija o otrokovih pravicah omogoča in tudi zahteva, da jo v državah podpisnicah uporabljajo neposredno ne glede na stanje v domači zakonodaji, je poudarila predsednica HMS Neva Miklavčič Predan. Po njeni oceni je slovenski šolski sistem namreč neustrezen, saj zanemarja dejanske potrebe in zmogljivosti otrok ter odraščajoče mladine in jih potiska v malodušje. Vzgoja otrok in razvoj čustvene inteligence pa nimata prostora v sedanjem liberalnem šolskem sistemu. Forum staršev se tako zavzema za odpravo točkovnega sistema in eksternega preverjanja znanja iz osnovnih šol.
Bizjaku potekel mandat
29. 09. 2000 00.00
Danes poteče mandat varuhu človekovih pravic Ivan Bizjaku, ki je bil na to mesto izvoljen leta 1994. Za njegovega naslednika se poteguje 22 kandidatov, med najbolj znanimi imeni pa so Vera Kozmik, Mateja Kožuh Novak, Sonja Lokar, Biserka Marolt Meden, Neva Miklavčič Predan, Irena Virant in Ladislav Troha.
Dva kandidata za ustavnega sodnika
29. 09. 2000 00.00
Na poziv predsednika republike Milana Kučana za zbiranje predlogov možnih kandidatov za eno prosto mesto sodnika ustavnega sodišča sta se prijavila dva kandidata, in sicer poslanec ZLSD in redni profesor ustavnega prava na ljubljanski Pravni fakulteti Ciril Ribičič in okrožni sodnik svetnik iz Maribora Božidar Merc.
HMS je dnevno odprta organizacija
06. 05. 2000 13.43
<A HREF=http://meltingpot.fortunecity.com/iceland/363/index.html target=_blank> Helsinški monitor Slovenije </A> (HMS) je formalno nastal leta 1995, z delovanjem pa so kot neformalna skupina začeli že leto pred tem, ko so poskušali preprečevati izvrševanje deložacij iz vojaških stanovanj. Marca leta 1995 so uspeli doseči začasni moratorij na deložacije, ki je veljal do leta 1998.
Deložacije iz vojaških stanovanj
14. 03. 2000 15.22
Helsinški monitor Slovenije (HMS) si že pet let s prepričevanjem in vplivanjem na slovensko oblast prizadeva doseči, da bi prenehali deložacije državljanov, ki stanovanja zasedajo upravičeno z odločbami. Kot je na današnji novinarski konferenci povedala predsednica HMS Neva Miklavčič-Predan, pa nove, za letošnje leto napovedane deložacije kažejo, da se vlada in ministrstvo za obrambo t.i. novim nacionalizacijam ne nameravata odreči.
Razveljavitev nezakonitega izbrisa pomeni zmago Helsinškega monitorja
22. 03. 1999 15.26
Predsednica Helsinškega monitorja Slovenije (HMS) Neva Miklavčič Predan je na današnji novinarski konferenci opozorila, da je ustavno sodišče v začetku letošnjega februarja razveljavilo nezakoniti izbris 130.000 nekdanjih državljanov iz registra stalnih prebivalcev Slovenije, kar v tem združenju za človekove pravice štejejo za veliko zmago po petletnih prizadevanjih.
Helsinški monitor zavrača vladne kriterije v zvezi z vojaškimi stanovanji
04. 01. 1999 16.42
Helsinški monitor Slovenije (HMS) v celoti zavrača kriterije o načinih reševanja primerov nezakonitih vselitev v vojaška stanovanja, ki jih je konec minulega leta sprejela slovenska vlada, je danes na novinarski konferenci poudarila predsednica HMS Neva Miklavčič Predan.
V Sloveniji je 70 000 ljudi brez državljanstva
27. 01. 1998 17.28
Helsinški monitor Slovenije (HMS) ugotavlja, da je problem državljanstva v Sloveniji večji, kot zatrjuje notranje ministrstvo, saj je po njihovih ocenah v Sloveniji brez državljanstva približno 70.000 ljudi, je novinarjem zatrdila predsednica HMS Neva Miklavčič Predan. Vlada bi morala te primere takoj rešiti, še posebej 7.000 do 10.000 najnujnejših. HMS je do tako visoke številke prišel po pregledu poročila komisariata ZN za begunce in podatkov statističnega urada. Miklavčičeva je predstavila podatke iz poročila komisariata, v katerem je razvidno, da je bilo leta 1991 med dvema milijonoma prebivalcev Slovenije blizu 240.000 prebivalcev, ki niso bili Slovenci, 170.000 od 174.000, ki so za državljanstvo zaprosili, pa so ga tudi dobili.