Nevihta
Stipetić se nima za krivega
28. 03. 2001 00.00
Po dveh dneh zaslišanj so preiskovalci Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije končali z zaslišanjem načelnika generalštaba hrvaške vojske generala Petra Stipetića. Osumljen je vojnih zločinov zaradi sodelovanja v operacijah hrvaške vojske Blisk in Nevihta leta 1995 in v Medačkem džepu leta 1993. "Pogovori s preiskovalci so bili zelo korektni, skušali smo pojasniti mojo funkcijo in način izvrševanja vojaških nalog v teh akcijah. Bilo je zelo utrujajoče in naporno, vendar upam, da smo lahko zadovoljni," je povedal Stipetić po končanem zaslišanju.
Stipetić pripravljen pričati
24. 03. 2001 00.00
Načelnik generalštaba hrvaške vojske, general Petar Stipetić je napovedal, da bo v torek v Zagrebu pred preiskovalci haaškega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije pričal o nekaterih akcijah, ki jih je hrvaška vojska izvedla v okviru operacij hrvaške vojske Nevihta in Blisk. Stipetić bo tako odgovoril na obtožbe haaškega sodišča o vojnih zločinih, ki naj bi jih zakrivila hrvaška vojska v vojni od leta 1991 do 1995, so poročali hrvaški mediji.
Sklepi vlade ZRJ
16. 02. 2001 00.00
Jugoslovanska vlada se je na četrtkovi seji opredelila za sodelovanje z Mednarodnim sodiščem Združenih narodov za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji v Haagu in naložila zveznemu ministrstvu za pravosodje, da ustanovi delovno skupino za pripravo posebnega zakona, na podlagi katerega bo usklajena veljavna jugoslovanska zakonodaja in tako omogočeno sodelovanje ZRJ s haaškim sodiščem.
Norac osumljen vojnih zločinov
09. 02. 2001 00.00
Hrvaška policija tudi danes nadaljuje iskanje upokojenega generala Mirka Noraca, ki je osumljen vojnih zločinov in za katerim je bila včeraj zvečer razpisana tiralica. Na zahtevo sodišča na Reki je zagrebška policija skušala Noraca, ki je osumljen, da je leta 1991 kot poveljnik obrambe v Gospiću sodeloval v pobojih srbskih civilistov na tem območju, aretirati že v sredo. Noraca je skupaj s še 11 generali lani jeseni zaradi pisma, v katerem so generali javno kritizirali novo hrvaško oblast, upokojil hrvaški predsednik Stipe Mesić.
Le Monde o Karničarju
21. 01. 2001 00.00
Francoski dnevnik Le Monde je v petkovi izdaji celotno stran posvetil slovenskemu alpinistu in smučarju Davu Karničarju, ki mu je 7. oktobra 2000 kot prvemu človeku uspelo v celoti smučati z najvišje gore sveta. Dopisnik Le Monda Gerard Albouy je med drugim zapisal, da je Davo Karničar brez postanka, brez derez in brez sezuvanja v petih urah kot prvi človek v celoti prismučal s strehe sveta.
Carla del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla del Ponte je dopoldne prispela v Zagreb, kjer se bo sestala s hrvaškim premierom Ivico Račanom. Sestanek z Račanom in njegovimi sodelavci naj bi se začel okoli poldneva, nato pa se bo del Pontejeva srečala še s predstavniki združenja družin izginulih in ujetih hrvaških borcev. Kot je napovedala hrvaška vlada, se bo tožilka nato znova srečala s predstavniki vlade, pozno popoldne pa naj bi dali izjave za javnost. Ko je bila Carla del Ponte septembra zadnjič na Hrvaškem, sta se Hrvaška in haaško sodišče dosegla napredek v pogovorih o sodelovanju, vendar pa so se odnosi med Zagrebom in Haagom sredi decembra ohladili. Hrvaška vlada je tedaj namreč sprejela trinajst sklepov o sodelovanju s sodiščem. V njih je vlada od sodišča zahtevala, da ne preiskuje legitimnih vojaških akcij, kot sta bila Blisk in Nevihta, temveč, da se v svojih preiskavah osredotoči na posamezne zločine kot tudi zločine, ki jih je nad hrvaškimi civilisti zagrešila JLA. Glavna tožilka je zahteve ocenila kot diktat sodišču.
Carla Del Ponte v Zagrebu
15. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carla Del Ponte je na obisku v Zagrebu. S premierom Ivico Račanom se je pogovarjala o nadaljnjem sodelovanju hrvaške vlade s sodiščem. Del Pontejeva se je srečala tudi s predstavniki združenja družin izginulih hrvaških borcev.
Del Pontejeva potuje v Zagreb
02. 01. 2001 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla Del Ponte naj bi po poročanju njene tiskovne predstavnice že konec tega tedna ali pa prihodnji teden obiskala Zagreb.
Del Pontejeva bo obiskala Hrvaško
19. 12. 2000 00.00
Glavna tožilka haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Carla del Ponte je sprejela povabilo hrvaškega premiera Ivice Račana in bo prihodnji mesec obiskala Hrvaško. Kot je danes v Haagu sporočila njena tiskovna predstavnica Florence Hartmann, bo obisk posvečen reševanju težav v odnosih med Hrvaško in haaškim sodiščem. Po poročanju hrvaških medijev naj bi haaško sodišče za zločine v operaciji Nevihta vložilo obtožnice proti upokojenim generalom Anteju Gotovini, Mirku Noracu, Ivanu Čermaku, Ivanu Koradeju in Damirju Krstičeviću, pa tudi proti aktivnima generaloma Milivoju Petkoviću in Petru Stipetiću, načelniku generalštaba hrvaške vojske.
O sodelovanju s haaškim sodiščem
14. 12. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesić in premier Ivica Račan sta danes po dvournih pogovorih v Zagrebu potrdila, da med njima ni strateških razlik glede preiskav in procesov vojnih zločinov na haaškem Mednarodnem sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije. Dodala sta, da oba želita ovire pri sodelovanju s haaškim sodiščem v skladu s prevzetimi obveznostmi reševati s sodelovanjem in ne s spori.
Mesič obsodil sklepe hrvaške vlade
13. 12. 2000 00.00
Hrvaški predsednik Stipe Mesič je danes obsodil sklepe hrvaške vlade, v katerih ta kritizira haaško Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, od sodišča pa tudi zahteva, naj preiskuje le konkretne zločine, ne pa tudi legitimnih vojaških operacij, kakršna je bila na primer operacija Nevihta.
Zagreb zavrača Blewittovo izjavo
13. 12. 2000 00.00
Hrvaška vlada ne pozna imen vojaških generalov in politikov, proti katerim bo Mednarodno sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije iz Haaga vložilo obtožnice zaradi zločinov, storjenih med operacijo Nevihta, ki je potekala od 4. do 7. avgusta 1995 v Kninski krajini, je danes v komentarju na izjavo namestnika glavne haaške tožilke Grahama Blewitta dejal namestnik hrvaškega premiera Goran Granič.
Haaško sodišče proti generalom
04. 12. 2000 00.00
Mednarodno sodišče Združenih narodov za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije v Haagu bo kmalu objavilo obtožnice proti hrvaškim generalom, ki naj bi med operacijo Nevihta zagrešili vojne zločine. Obtožnice naj bi bile že skoraj nared in tudi uradno vložene. Po pisanju Jutarnjega lista naj bi obtožnice vložili že kmalu po zagrebškem vrhu med državami Evropske unije in zahodnega Balkana, ki je potekal 24. novembra, vendar je tožilstvo vložitev obtožnic preložilo na začetek prihodnjega leta. Hrvaški in zahodni tisk sta sicer doslej že večkrat ugibala, da bi utegnili biti za zločine v Nevihti obtoženi upokojeni hrvaški generali Mirko Norac, Ante Gotovina in Ivan Čermak.
Slovesnosti na Hrvaškem
06. 08. 2000 08.58
V Kninu so včeraj pripravili osrednjo prireditev v počastitev hrvaškega nacionalnega praznika, dneva domovinske hvaležnosti, na zagrebškem pokopališču Mirogoj so vence položili predstavniki hrvaške vlade, predsednika republike, obrambnega in notranjega ministrstva, sabora in samega mesta Zagreb, slovesno pa je bilo tudi v Vukovarju. Z dnevom domovinske hvaležnosti se na Hrvaškem spominjajo na operacijo Nevihta, v kateri so hrvaške sile leta 1995 porazile uporne krajinske Srbe. Hrvaški premier Ivica Račan je na slovesnosti na Mirogoju dejal, da je dan domovinske hvaležnosti ''dan, ki simbolizira odnos do vseh tistih, ki so pripomogli v borbi za hrvaško neodvisnost, posebej v oboroženem boju proti velikosrbskem agresorju''.
Slovesnosti na Hrvaškem
06. 08. 2000 00.00
V Kninu so včeraj pripravili osrednjo prireditev v počastitev hrvaškega nacionalnega praznika, dneva domovinske hvaležnosti, na zagrebškem pokopališču Mirogoj so vence položili predstavniki hrvaške vlade, predsednika republike, obrambnega in notranjega ministrstva, sabora in samega mesta Zagreb, slovesno pa je bilo tudi v Vukovarju. Z dnevom domovinske hvaležnosti se na Hrvaškem spominjajo na operacijo Nevihta, v kateri so hrvaške sile leta 1995 porazile uporne krajinske Srbe. Hrvaški premier Ivica Račan je na slovesnosti na Mirogoju dejal, da je dan domovinske hvaležnosti ''dan, ki simbolizira odnos do vseh tistih, ki so pripomogli v borbi za hrvaško neodvisnost, posebej v oboroženem boju proti velikosrbskem agresorju''.
Preiskava proti generalu Stipetiću
02. 08. 2000 16.05
Haaško mednarodno sodišče za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji je sprožilo preiskavo proti načelniku generalštaba hrvaške vojske, generalu Petru Stipetiću. Osumljen je zločinov, ki naj bi jih storil nad srbskimi civilisti v vojaški akciji Nevihta leta 1995, poroča hrvaški tednik Globus. Po trditvah Globusa, ki se sklicuje na vire v hrvaškem državnem vrhu, diplomatske kroge v Zagrebu in vire, ki so blizu haaškemu sodišču, je sodišče pred nekaj meseci uvedlo preiskavo proti Stipetiću, ker je leta 1995 v vojaški akciji Nevihta poveljeval hrvaški vojski na območju Banije in Korduna. Po podatkih hrvaškega helsinškega odbora je bilo na omenjenem območju po Nevihti ubitih ali pogrešanih 267 srbskih civilistov. Globus še poroča, da je o uvedbi preiskave proti Stipetiću konec maja hrvaški državni vrh obvestila glavna tožilka haaškega sodišča Carla Del Ponte. O morebitni vložitvi obtožnice proti generalu Stipetiću pa naj bi odločili septembra. Hrvaški tisk je pred tem poročal, da je haaško sodišče zaradi zločinov nad srbskimi civilisti v akciji Nevihta uvedlo preiskave še proti trem drugim generalom hrvaške vojske Mirku Norcu, Anteju Gotovini in Ivanu Čermaku.
Hekerski napad na AboveNet
30. 04. 2000 13.23
Eden izmed petih največjih ponudnikov internetnih storitev AboveNet je bil zaradi napada heckerjev blokiran več ur. Po zbranih podatkih so ugotovili, da je zadnji napad nepovezan z zadnjim februarskim. >>To ni bil nedolžen napad ali pa podatkovna nevihta, ki bi pošiljala nepomembne podatke do strežnikov. To je bil direkten napad!<< je povedal Paul Vixie, višji podpredsednik podjetja Metromedia Fiber Network, ki je starševsko podjetje AboveNeta.
Račanov odziv na Borkovićeve grožnje
16. 04. 2000 12.36
Hrvaški premier Ivica Račan je po petkovem sprejemu deklaracije o sodelovanju Hrvaške s haaškim mednarodnim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo izpostavil pravico vseh do svobode izražanja in dialoga, poudaril pa, da demokratična Hrvaška ne more pristati in tolerirati groženj ter izsiljevanj z žvenketanjem orožja in izzivanjem državljanske vojne.
Hrvaška bo sodelovala s haaškim sodiščem
05. 04. 2000 11.05
Hrvaški predsednik Stipe Mesić je na sinočnjem srečanju z glavno tožilko haaškega Mednarodnega sodišča za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji Carlo del Ponte v Zagrebu zagotovil, da je Hrvaška pripravljena sodelovati s sodiščem.
Hrvaška predaja dokumente Haagu
03. 03. 2000 07.36
Nove hrvaške oblasti so uradu haaškega tožilstva danes izročile nekaj dokumentov o operacijah Blisk in Nevihta, je v Haagu sporočil namestnik glavne tožilke haaškega Mednarodna sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije Graham Blewitt. ''Sodelovanje se je že začelo. Pojavljajo se pozitivni znaki, da se sodelovanje ne bo omejilo samo na ustna zagotovila,'' je na novinarski konferenci za hrvaške novinarje poudaril Blewitt.
Preiskovalci na Hrvaškem le z dovoljenjem vlade
13. 11. 1999 20.04
Hrvaška je sodišču za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije sporočila, da ne bo privolila v odločitev sodišča, ki namerava v naslednjih dveh tednih dopotovati na območje spopadov, da bi preiskala dokaze o morebitnih zločinih nad Srbi, ki živijo na Hrvaškem. Pravosodni ministre Zvonimir Šeparović je v pismu, namenjenemu glavni tožilki Carli del Ponte pojasnil, da bodo preiskovalci lahko delovali le s privolitvijo hrvaške vlade.
Harvey in Gert grozita Ameriki
22. 09. 1999 09.07
Tropska nevihta Harvey je ponoči z močnimi vetrovi in padavinami ter potencialno nevarnim nevihtnim valovanjem dosegla zahodno obalo Floride. Veter, ki piha s hitrostjo 50-60 km/h in ostali vremenski pojavi še niso povzročili smrtnih žrtev ali hujše materialne škode.
Amerika še vedno odstranjuje posledice Floyda
20. 09. 1999 11.21
Vzhodni del Združenih držav Amerike se še vedno bojuje s posledicami orkana Floyd, saj narasle reke še naprej povzročajo škodo na najbolj prizadetih območjih Severne Caroline.
Floyd le še tropska nevihta
17. 09. 1999 11.27
Orkan Floyd je v četrtek ponoči oplazil območje mesta New York, vendar vsi zaradi tega niso bili razočarani. To velja predvsem za šolsko mladino, ne le v New Yorku, ampak tudi v Washingtonu, New Jerseyju, Baltimoru in Philadelphiji, kjer so šolarji doživeli nepričakovane počitnice. Orkan Floyd, ki je najprej razdejal Bahame ter oplazil Florido in obalo Georgije, je ob prihodu nad Južno Karolino izgubil del svoje moči in v Severni Karolini postal le še tropska nevihta, kar pomeni, da so vetrovi pihali s hitrostjo manj kot 120 kilometrov na uro.
Orkan Floyd napreduje proti Floridi
14. 09. 1999 10.13
Orkan Floyd, za katerega meteorologi napovedujejo, da je vsaj štirikrat močnejši od neslavnega orkana Andrew in potencialno mnogo bolj uničujoč se je obrnil proti Floridi in prisilil več kot milijon ljudi, da so zapustili svoje domove.
Smrtne žrtve v poplavah na Kitajskem
07. 09. 1999 16.36
Zaradi zemeljskih plazov in poplav, ki jih je povzročil hud naliv, je v mestu Wenzhou na vzhodni obali Kitajske umrlo 133 ljudi, 59 pa jih pogrešajo, so danes sporočili lokalni uradniki.
Hrvaška vlada zavrnila vse obtožbe
27. 08. 1999 20.35
Hrvaška vlada je zavrnila vse obtožbe haaškega sodišča o nesodelovanju, saj po mnenju Zagreba vojaški operaciji Blisk in nevihta ne sodita v pristojnost mednardnega sodišča za vojne zločine.
Več kot 10.000 žrtev potresa, požar v rafineriji pogašen
20. 08. 1999 18.32
Turška tiskovna agencija Anatolia je sporočila, da so v Turčiji po glavnem potresnem sunku s stopnjo 7.6 po Richterjevi lestvici, ki je prizadel regijo Marmara, zaznali še 56 popotresnih sunkov z magnitudo več kot 4.0. Skupno pa so našteli že več kot 400 manjših popotresnih sunkov. Potresni fenomen, ki se dogaja v Turčiji so poimenovali "potresna nevihta", saj potresni sunki ne izhajajo iz enega epicentra, pač pa se epicentri menjajo. Glavni žarišči sta tako v regiji Marmara in Akyazi.
Vremenske razmere v nedeljo, 8.8.1999
08. 08. 1999 08.31
<B>Napoved za Slovenijo: </B>
Vremenska napoved
07. 08. 1999 08.21
<b>Napoved:</b> Danes in jutri bo pretežno jasno. V popoldanskem času bodo posamezne vročinske nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 15 do 20, najvišje dnevne od 28 do 33 stopinj Celzija. Soparno bo. Jutri bo začel pihati jugozahodni veter.