Nova

Premiera Buechnerjevega Woyzecka v PDG
06. 05. 1998 09.33
V Primorskem dramskem gledališču v Novi Gorici bo jutri, 7. maja, premiera igre Woyzeck Georga Buechnerja v režiji Tomija Janežiča. Delo je prevedla Mojca Kranjc, dramaturginja je bila Marinka Poštrak, sceno je oblikoval Vlado G. Repnik, kostume Jasmina Ferček, glasbo pa je napisal Mirko Vuksanović. V naslovni vlogi igra Boris Mihalj, ob njem pa med drugim še Barbara Babič, Primož Ekart, Radoš Bolčina, Bine Matoh, Sebastijan Cavazza, Rastko Krošl, Nataša Konc in Stane Leban.

Začetek veljave novega zakona o varnosti cestnega prometa
01. 05. 1998 09.55
Danes je začel veljati zakon o varnosti cestnega prometa, s katerim bo bistveno poostren režim kaznovanja, pripomogel pa naj bi tudi k drugačnemu vedenju udeležencev v prometu ter večji uspešnosti policije pri preprečevanju neodgovornih ravnanj v cestnem prometu. Od 4. maja bo na vsa vprašanja o novem zakonu moč dobiti odgovore na telefonski številki 061/313-516, ki bo na voljo 24 ur na dan, pojasnila pa je mogoče dobiti tudi na telefonski številki policijskih postaj in operativno komunikacijskih centrov (113). Namen omenjenega zakona je izboljšati prometno varnost, umiriti promet, ustaviti najhujše kršitelje cestnoprometnih predpisov ter izboljšati prometno kulturo voznikov. Ob izteku meseca aprila so slovenske ceste namreč terjale 114 življenj, v enakem lanskem obdobju pa 99. Preventivni učinek naj bi ob siceršnjih zaostritvah doslej veljavnega kaznovalnega sistema v cestnem prometu nova zakonska ureditev s prek 240 členi dosegla predvsem z uvedbo sistema t.i. kazenskih točk, ki so predpisane le za hujše prekrške, zaradi katerih naj bi v večini primerov tudi prihajalo do prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. Po novi ureditvi bo moral namreč voznik, ki bo v dveh letih zbral 18 kazenskih točk ali storil izrazito težak prometni prekršek, ponovno opravljati vozniški izpit. Zakon podrobno predpisuje novo varnostno ureditev na področju cestnega prometa v poglavjih: o veljavnih pravilih v cestnem prometu, o posebnih obveznostih voznikov, o napravah za urejanje prometa, o psihofizičnem stanju udeležencev v prometu in prometnih nesrečah, o voznikih, o vozilih, o športnih in drugih prireditvah na cesti ter o posebnih varnostnih ukrepih in pooblastilih pristojnih organov na tem področju.

Solana prispel na pogovore v Skopje
30. 04. 1998 16.55
Generalni sekretar zveze NATO Javier Solana je danes prispel na kratek obisk v Makedonijo in se takoj po prihodu sestal z makedonskim predsednikom Kirom Gligorovom. Z makedonskimi predstavniki naj bi se Solana pogovarjal predvsem o kosovski krizi. Po pisanju Nove Makedonije naj bi bil namreč glavni razlog Solaninega obiska v Skopju prav kriza na Kosovu. Časopis, ki se sklicuje na vire pri zvezi NATO, piše, da naj bi na zavezništvu menili, da bi morala biti navzočnost zveze NATO v Makedoniji bolj vidna. Nova Makedonija še napoveduje, da naj bi prihodnji mesec Skopje obiskalo več visokih predstavnikov zveze NATO.

Rusija: Imenovali 11 ministrov nove vlade
30. 04. 1998 09.28
Ruski predsednik Boris Jelcin in premier Sergej Kirijenko sta danes imenovala 11 ministrov nove vlade. O preostalih članih vlade se bosta pogovarjala na naslednjem srečanju, ki je napovedano za 5. maj. Za namestnika predsednika vlade, pristojnega za socialna vprašanja, sta imenovala Olega Sisujeva. Sisujev je tretji namestnik premiera. Jelcin je namreč v torek že imenoval dva namestnika, Borisa Nemcova in Viktorja Hristenka, saj bo nova vlada imela le tri namestnike predsednika vlade. Jakov Urinson je ostal na položaju ministra za gospodarstvo, minister za kmetijstvo je Viktor Semjonov, pravosodni minister je Pavel Krašeninikov, na položaju ministra za privatizacijo pa je prav tako ostal Farid Gazizulin. Za ministrico za delo in socialno politiko sta imenovala Oksano Dmitrijevo, ki je bila doslej poslanka opozicijske liberalne stranke Jabloko. Minister za znanost in tehnologijo je Vladimir Bulgak, minister za naravne vire Viktor Nekrutenko, minister za energetiko je postal bančnik Sergej Generalov, minister za transport Sergej Frank in ministrica za kulturo Natalija Dementjeva.

Družba Shell bo sodelovala pri naftnem projektu v Iranu
28. 04. 1998 08.21
Britansko-nizozemska družba Shell se je nedavno odločila sodelovati pri velikem naftnem projektu, v okviru katerega naj bi izkoriščali nova nahajališča nafte v Iranu, proizvodnjo pa bodo namenili Pakistanu. Revija Middle East Econmic Survey v ponedeljkovi številki ne navaja, kolikšna sredstva namerava v projekt vložiti družba Shell. ZDA namreč grozijo s sankcijami vsaki tuji družbi, ki bo v Iran vložila več kot 20 milijard dolarjev. Začetne stroške načrta, v okviru katerega naj bi letno proizvedli 12,4 milijarde kubičnih metrov nafte, ocenjujejo na 2,5 milijarde dolarjev.

Vlada se pripravlja na nova pogajanja s Hrvaško
21. 04. 1998 14.27
Na pobudo podpredsednika vlade Marjana Podobnika se je danes v državnem zboru sestala t.i. koordinacija parlamentarnih strank in s predstavniki vlade na čelu s premierom Janezom Drnovškom opravila pogovor o slovensko-hrvaških odnosih, na podlagi katerega naj bi se vlada po Drnovškovih napovedih v naslednjih mesecih odločila "za nov resen krog pogajanj s sosednjo državo".<br< Kot je po končanem sestanku povedal premier Drnovšek, je želel na srečanju s predstavniki parlamentarnih strank "oceniti, ali obstaja zadostna politična volja, da bi v naslednjih mesecih poskušali narediti nov zelo resen pogajalski poskus in s sosednjo državo rešiti glavna odprta vprašanja o poteku meje, Ljubljanske banke in sklenitve premoženjskega sporazuma". Na srečanju sicer niso sprejeli zelo konkretnih pogajalskih izhodišč, vendar pa je predsednik vlade prepričan, da je splošna raven pripravljenosti med parlamentarnimi strankami takšna, da bi v primeru, če bi pri pogajanjih s Hrvaško uspeli narediti nek premik oz. doseči "nek soliden rezultat", ki bi ga bilo mogoče ponuditi tudi parlamentarnim strankam, bi bilo na tej podlagi mogoče v državnem zboru opraviti konstruktivno razpravo in morebiti sprejeti tudi kakšno odločitev.

Nova razstava v Pilonovi galeriji
21. 04. 1998 12.51
V Pilonovi galeriji v Ajdovščini bodo jutri, 22. aprila, zvečer odprli razstavo z naslovom Negovan Nemec (1947-1987) - deset let pozneje, ki je bila lani, ob desetletnici kiparjeve smrti, postavljena v Goriškem muzeju na gradu Kromberk. Takrat je izšel tudi retrospektivno zasnovan katalog s strokovno razpravo dr. Naceta Šumija o kiparjevem opusu. V Pilonovi galeriji bo predstavljen manjši izbor iz omenjene retrospektivne razstave, 25 skulptur, nekaj dokumentarnih fotografij, grafik ter risb.

Nova metoda za zgodnje odkrivanje rakavih obolenj
19. 04. 1998 11.11
Ameriški znanstveniki univerze v Dallasu v zvezni državi Teksas so razvili krvni test, s katerim lahko odkrijejo rakasto obolenje že v njegovem zgodnjem stadiju. Test so doslej preizkusili na bolnikih, obolelih za rakom na dojki in na prostati, lahko pa bi služil tudi za odkrivanje drugih rakastih obolenj, na primer na debelem črevesu in raznih tumorjev v predelu želodca. Nova metoda naj bi bila tako natančna, da bi lahko že z majhnim testom krvi odkrili rakavo celico.

Dve komisiji bosta ocenjevali škodo na kulturnih objektih
18. 04. 1998 12.43
Na pobudo ministra za kulturo Jožefa Školča bosta prihodnji teden dve skupini strokovnjakov ocenjevali škodo na kulturnih objektih na območju, ki ga je prejšnjo nedeljo prizadel potres, in predlagali nadaljnje ukrepe. Delo komisij, sestavljali ju bodo strokovnjaki Uprave RS za kulturno dediščino, Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine Nova Gorica, Tolminskega muzeja in Restavratorskega centra RS, bo vodil državni podsekretar na ministrstvu za kulturo Jovo Grobovšek.

EIB namenja posojilo za podzemno železnico v Budimpešti
18. 04. 1998 11.52
Evropska investicijska banka (EIB) je namenila 200 milijonov ekujev posojila za izgradnjo nove proge podzemne železnice v Budimpešti, so sporočili iz banke. Nova linija bo "prečkala" Donavo in južni del madžarske prestolnice povezala s poslovnim središčem. S pomočjo posojila bodo v Budimpešti zgradili 7,3 kilometra proge, na kateri bo 10 postaj, denar pa je namenjen tudi za nakup vlakov, ki bodo lahko prepeljali skorajda pol milijona potnikov dnevno.

Vremenska slika
17. 04. 1998 08.53
Nad Evropo je obsežno in globoko območje nizkega zračnega pritiska. Nova vremenska motnja je dosegla severno Italijo. V višinah doteka k nam od jugozahoda vlažen zrak.

Pomoč Nove KBM prizadetim ob potresu
16. 04. 1998 12.05
Uprava Nove KBM se je na svoji včerajšnji seji odločila, da bo za sanacijo ob potresu poškodovanih infrastrukturnih objektov v občinah Bovec, Kobarid in Tolmin namenila 20 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev.

Slovenija in Italija podpisali sporazum o skupnem sodelovanju v vinogradništvu in vinarstvu
15. 04. 1998 17.51
Predstavniki Kmetijsko- veterinarskega zavoda Nova Gorica, Italijanske zveze kmetov, Univerze v Vidmu, italijanskega podjetja Agrotehnica Isontina in slovenskega ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so danes podpisali sporazum o izvedbi in financiranju projekta inovacije in razvoj tehnologije na področju vinogradništva in vinarstva. Slovenski kmetijski minister Ciril Smrkolj je današnji podpis označil kot uvod v tesnejše sodelovanje dveh držav pri kmetijstvu, predvsem z vidika podpore domačemu kmetijstvu pri vključevanju v Evropsko unijo.

Dokončna kapitalska struktura novogoriškega HIT-a
13. 04. 1998 09.40
Z vpisom v sodni register se je 9. februarja sklenil postopek lastninjenja novogoriškega podjetja HIT, ki je tako postalo delniška družba. Kot so sporočili iz HIT-a, osnovni kapital družbe znaša 6 milijard 788 milijonov 634 tisoč tolarjev, vrednost posamezne delnice pa je tisoč tolarjev. Potem ko je država uskladila kapitalsko strukturo z zakonom o lastninjenju igralnic, sta največja lastnika delnic HIT-a postala kapitalski in odškodninski sklad, ki imata vsak po 40 odstotkov delnic, preostanek pa so dobile občine, v katerih so HIT-ove igralnice. Tako ima občina Nova Gorica 17,77-odstotni lastniški delež, občina Kranjska Gora 1,94-odstotni delež, občina Rogaška Slatina ima v lasti 0,17 odstotka delnic, 0,12 odstotka delnic pa je v rokah občine Novo mesto. Sicer pa so v delniški družbi HIT, ki združuje skoraj tri četrtine slovenskega igralništva, zadovoljni s poslovanjem v prvih treh mesecih letos. Obisk gostov se je v primerjavi z lanskim prvim trimesečjem povečal za dobra dva odstotka. Realizacija se je v omenjenem primejalnem obdobju povečala za 15 odstotkov.

Polkovnik Iztok Podbregar novi načelnik generalštaba SV
09. 04. 1998 17.12
Vlada je na današnji seji na predlog obrambnega ministra Alojza Krapeža za načelnika generalštaba Slovenske vojske imenovala polkovnika Iztoka Podbregarja, za državnega sekretarja, odgovornega za vojaške zadeve, pa polkovnika Bogdana Koprivnikarja, ki ta čas opravlja naloge vojaškega atašeja v Budimpešti in se mu mandat izteče letos. Dosedanji načelnik generalštaba generalpolkovnik Albin Gutman po Krapeževih besedah ostaja na obrambnem ministrstvu in bo prevzel nove dolžnosti. Nova funkcija dosedanjega načelnika generalštaba naj bi bila predvidoma znana prihodnji teden, ko naj bi bil na novo funkcijo tudi imenovan. Minister Krapež je na novinarski konferenci po seji vlade dejal, da se je o kandidatih odločal zlasti na podlagi njihove strokovne usposobljenosti, znanja in preteklega dela.

Nižji stroški posojil pri Novi Ljubljanski banki
09. 04. 1998 17.08
Nova Ljubljanska banka (NLB) je v začetku letošnjega leta občutno znižala obrestne mere za vse vrste posojil občanom, od prvega do zadnjega dne aprila pa znižuje še del stroškov posojil. To so stroški odobritve, zavarovanja in vodenja posojila, ki tik pred podpisom pogodbe o najetju posojila pogosto presenetijo stranke. NLB ne zaračunava stroškov vodenja posojila, višina stroškov odobritve pa je odvisna od načina odplačevanja mesečne obveznosti in od poslovnega sodelovanja z banko. Tako posojilojemalec, ki poravnava mesečne obveznosti prek trajnega naloga na tekočem računu v NLB, plača za odobritev posojila en odstotek od odobrenega zneska. Če plačuje posojilo prek podjetja ali Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa plača 1,5 odstotka od odobrenega zneska. Za vse, ki še niso stranke NLB, stroški odobritve posojila znašajo tri odstotke od odobrenega zneska. V vseh treh primerih sta najnižji in najvišji znesek stroškov odobritve posojila omejena. Nova Ljubljanska banka v sporočilu za javnost poudarja, da bodo za vse posojilojemalce v aprilu stroški odobritve posojila v poslovalnicah NLB še dodatno znižani, in sicer za tisoč tolarjev. Posojilojemalci si lahko znižajo tudi stroške zavarovanja posojila pri zavarovalnici, če vlogi za odobritev predložijo predračun ali že plačan račun, ki ni starejši od 30 dni. Če je posojilo zavarovano z dvema porokoma, stroški zavarovanja seveda odpadejo.

Nova vrsta cigaret osvojila muenchenski višji sloj
08. 04. 1998 08.04
Pripadniki" muenchenske scene" in višjih družbenih slojev so odkrili novo kultno cigareto. Ponovno velja za moderno, če se pojavite brez zadrege s cigareto v ustih, ki pa mora biti določene znamke. V poštev pride "modri Nil", znamka cigaret iz lahkoživih 20. let. K temu sodi še obvezen imidž, ki se glasi: "Biti cool in kaditi Nil".

Francija bo finančno pomagala BiH
07. 04. 1998 12.19
Ob današnjem obisku francoskega predsednika Jacquesa Chiraca v BiH so podpisali tri finančne protokole v višini 7 milijonov dolarjev. Med drugim bo Francija financirala tiskanje nove bosanske valute, konvertibilne marke, katere prvi izvodi naj bi na trg prišli v prihodnjih tednih. Nova valuta bo zamenjala štiri sedaj obstoječe: nemško marko, bosanski dinar, srbski dinar in kuno. Francija bo vlagala tudi v posodobitev pekarske industrije ter v obnovo električnega omrežja v BiH.

Vremenska slika
07. 04. 1998 08.52
Nad Evropo je obsežno ciklonsko območje s središčem nad Britanskim otočjem. Od zahoda se proti Alpam pomika nova frontalna motnja. Z jugozahodnimi vetrovi doteka k nam vlažen zrak.

Skupen projekt za reševanje problemov ob vstopu Slovenije v EU
05. 04. 1998 10.32
Župana Gorice in Nove Gorice, Gaetano Valenti in Črtomir Špacapan, sta na sedežu goriške občine podpisala dokument z naslovom Projekt sožitja med prebivalci Gorice in Nove Gorice. Po navedbah je projekt, ki sodi v okvir programa Phare, namenjen skupnemu reševanju gospodarskih, infrastrukturnih in drugih problemov med mestoma, ki se bodo pojavili z vstopom Slovenije v Evropsko unijo.

NKBM bo svoj račun prenesla na Banko Slovenije
03. 04. 1998 09.20
Nova kreditna banka Maribor bo 6. aprila prenesla svoj račun na Banko Slovenije ter začela poslovati po načinu bruto poravnave v realnem času. To pomeni, da bo ob prenosu med računi znesek zabeležen najprej na računu iz katerega je bilo plačilo izvedeno, 15 do 30 minut kasneje pa tudi na računu, kamor je bil znesek nakazan. Sistem bruto poravnav v realnem času bodo v banki začeli uporabljati za medbančna plačila, kasneje pa tudi za ostala plačila.

Nova KBM bo uvedla bruto poravnave v realnem času
02. 04. 1998 17.39
Nova KBM bo v ponedeljek, 6. aprila, prenesla svoj račun na Banko Slovenije (BS) in začela poslovati po načinu bruto poravnave v realnem času. Ta pomeni, da bo ob opravljanju prenosov med računi znesek zabeležen tako na računu, iz katerega je bilo plačilo izvedeno, kot na računu, kamor je bilo nakazano, in to v času od 15 do 30 minut. Sistem bruto poravnav v realnem času bodo v banki začeli takoj uporabljati za medbančna posojila, kasneje pa tudi za ostala plačila. Prenos računov poslovnih bank na BS in začetek izvajanja bruto poravnave v realnem času je druga izmed šestih faz projekta priprave za prenos plačilnega prometa iz Agencije za plačilni promet v banke, so sporočili iz NKBM. "To je eden izmed pogojev za vključitev Slovenije v Evropsko monetarno unijo," razlaga Igor Štor, vodja projekta uvajanja reforme plačilnega prometa v Novi KBM. "Tako bomo kmalu postali poravnalna banka. To pomeni, da smo odprli račun pri BS, kar je pogoj, da bomo lahko neposredno izvajali plačilni promet za svoje komitente." V enem od naslednjih korakov bodo namreč podjetja, ki so bila doslej obvezana imeti račune pri Agenciji za plačilni promet, prenesla svoje račune v poslovne banke. Bruto poravnava v realnem času bo potekala prek sistema S.W.I.F.T., ki se je doslej uporabljal predvsem za poslovanje bank s tujino.

Ledeniki - nova turistična atrakcija
01. 04. 1998 09.20
V pokrajini Newfoundland na severovzvhodu Kanade se razvija nova turistična ponudba - ogled ledenih gora. Kot piše tamkajšnji časnik St. John's Tepegraph, se zdi, da po uspehu filma Titanik, posnetem po resnični zgodbi, ledeniki in ledene gore vse bolj navdušujejo ljudi. Po premieri filma, ki pripoveduje o potopu ladje po trčenju ob ledeno goro leta 1912, so se začeli ljudje množično zanimati za ledene gmote. Nekatere družbe organizirajo posebna križarjenja ter večdnevne plovbe s kajakom med ledeniki, na koncu pa izletnikom v spomin podarijo kos ledu. Strokovnjak za ledenike na pomorskem inštitutu v Saint John'su Brian Hill je ocenil: "Ne poznam nobenega drugega kraja na svetu, kjer lahko med vožnjo v službo iz avtomobila občudujete na vodi plavajoče 10.000 le stare ledene gmote, ki se nahajajo med Grenlandijo in vzhodno kanadsko obalo.

Ljubljana bo dobila TevePiko
31. 03. 1998 16.38
Ljubljana bo z jutrišnjim dnem dobila svojo televizijo, TevePiko. Iz studija v atriju na Trgu republike 1 bo "pred očmi mimoidočih" nova ljubljanska kabelska televizija oddajala 24-urni program, katerega jedro bo triurni program v živo od pol sedme do pol desete ure zvečer. S tem se bo tudi Ljubljana lahko vključila v mrežo regionalnih televizijskih postaj.

Nova indijska vlada vendarle dobila zaupnico
28. 03. 1998 12.42
Nova indijska vlada, ki jo sestavljajo hindujski nacionalisti, je po dveh dneh burnih razprav dobila zaupnico parlamenta v New Delhiju. Vlada Atala Beharija Vajpayeeja je peta indijska vlada v zadnjih dveh letih. 71-letni Vajpayee, čigar prejšnja vlada je leta 1996 na oblasti vzdržala le trinajst dni, je poslance danes pozval, naj pokopljejo politična razhajanja.

Makedonija: NATO še ni sprejel odločitve o poligonu Krivolak
27. 03. 1998 17.01
Strokovnjaki zveze NATO vnovič analizirajo makedonsko pobudo za oblikovanje centra za vojaško usposabljanje na poligonu Krivolak v osrednji Makedoniji, vendar odločitve o tem še niso sprejeli, poroča makedonska tiskovna agencija Makfaks, sklicujoč se na izjavo nekega visokega funkcionarja zavezništva za skopski dnevnik Nova Makedonija. Zamisel o uporabi omenjenega poligona je postala spet aktualna ob najnovejših dogodkih na Kosovu, je dejal neimenovani funkcionar zveze NATO in pojasnil, da je še prezgodaj govoriti bodisi o sprejetju ali pa zavrnitvi omenjene makedonske pobude, dokler ni doseženo soglasje držav članic zavzeništva. Isti vir je navedel, da NATO še ni začel obravnavati morebitnega novega vojaškega mandata v Makedoniji, ki bi zamenjal sedanjo misijo Združenih narodov (UNPREDEP), kateri se mandat izteče konec avgusta. Zamisel o navzočnosti vojaške komponente v Makedoniji po tem datumu je ameriška, vendar NATO o njej še ni začel razpravljati. Isti vir pa je potrdil, da bodo prihodnji teden v sosednjo Albanijo poslali strokovnjake zveze NATO, ki so dobili nalogo, da izboljšajo poveljevanje ter poskrbijo za zaščito orožja in streliva v skladiščih albanske vojske.

Windows Terminal Server v drugi preizkusni različici
25. 03. 1998 09.41
Kot je sporočil Microsoft, je izšla druga preizkusna različica strežnika Windows Terminal Server. Ta novi član družine operacijskih sistemov Windows omogoča uporabnikom računalniških terminalov, ki sicer ne morejo uporabljati Windows, delo v tem okolju in uporabo aplikacij na osnovi Windows. Nova različica Terminal Serverja je zanesljivejša in robustnejša, premore izboljšani protokol RDP (remote desktop protokol), bolje izkorišča pasovno širino omrežja in ima izboljšana orodja za zaščito in upravljanje. Druga preizkusna različica podpira tudi terminale z operacijskim sistemom Windows CE. Podporo za Windows Terminal Server so že napovedali številni izdelovalci strojne in programske opreme. Končna različica strežnika Windows Terminal Server za Windows NT Server 4.0 bo predvidoma izšla še v prvi polovici tega leta. Cena še ni znana.

V Jeruzalemu po isti ulici kot Jezus
25. 03. 1998 09.33
V arheološkem parku, ki ga nameravajo v Jeruzalemu odpreti do konca stoletja, bodo izgradili tako islamski kot židovski in krščanski del, mogoče pa so bo tudi sprehoditi po ulici, po kateri naj bi hodil sam Jezus Kristus. Vodja arheologov Gideon Avni je park označil kot "vodič po starem Jeruzalemu", kjer se bodo lahko obiskovalci sprehodili po različnih zgodovinskih obdobjih mesta. Obiskovalci bodo tako v park vstopili skozi nova vrata v zidu, ki obdaja Staro mesto, nekaj sto metrov daleč od zahodnega zidu, kjer je bilo v 16. stoletju muslimansko stanovanjsko naselje. Od tam, vzdolž izvorne ceste, ki so jo izgradili pred 2000 leti iz apnenca, se park nadaljuje v bogataško židovsko sosesko iz časa Bizanca. Po kratkem sprehodu in 15 stopnicah pa bo pot vodila "nazaj" v obdobje Drugega templja, na glavno ulico iz časa Jezusa, po kateri naj bi tudi hodil do templja.

V NKBM lani skoraj 2,2 milijardi tolarjev dobička
24. 03. 1998 18.08
V Novi Kreditni banki Maribor so v lanskem letu ustvarili blizu 2,2 milijardi tolarjev čistega dobička. Ta rezultat je delno tudi posledica dejstva, da je banka znižala lastne stroške poslovanja s 3,1 na 2,9 odstotka. S tem se po besedah predsednika uprave dr. Jožeta Glogovška v banki uspešno pripravljajo na vstop Slovenije v Evropsko unijo. Kot so še poudarili na novinarski konferenci, bilanca stanja za lansko leto kaže, da so se tolarska sredstva nominalno povečala za 32,4 odstotka, devizna pa za 0,7 odstotka. Sredstva gospodarstva so se nominalno povečala za 7,7 milijarde tolarjev oz. za 23,5 odstotka, naložbe v gospodarstvo pa kar za 38,4 odstotka. Sredstva prebivalstva so se nominalno povečala za 18,7 milijarde tolarjev oz. za 20,4 odstotka, obseg posojil občanom pa je porasel za 17,2 odstotka. Nova Kreditna banka Maribor je uspešno poslovala tudi v prvih dveh mesecih letošnjega leta. Zadnji dan februarja je bilančna vsota banke znašala nekaj prek 242 milijard tolarjev.

Titanicu 11 Oskarjev
24. 03. 1998 08.23
Na sinočnji podelitvi Oskarjev je po pričakovanjih največ nagrad pobral Titanic, film Jamesa Cameroona, ki je prejel kar 11 zlatih kipcev.