Novi Beograd
Ivanov v Beogradu
19. 03. 2001 00.00
Mednarodna skupnost mora ustaviti terorizem na jugu Srbije in v Makedoniji, če se želi izogniti novi eksploziji na Balkanu, je po srečanju z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico danes v Beogradu povedal ruski zunanji minister Igor Ivanov. Kot je izjavil Koštunica, je po napadu zveze NATO leta 1999 in prihodu mednarodnih mirovnih enot KFOR Kosovo postalo "leglo terorizma". Ivanov je Koštunici predal tudi pismo ruskega predsednika Vladimirja Putina, v katerem ta ni izključil možnosti mednarodnega posredovanja za ustavitev albanskih upornikov v Makedoniji.
V Srbiji stavka učiteljev
13. 03. 2001 00.00
Trije glavni sindikati srbskih prosvetnih delavcev so včeraj uresničili grožnjo s splošno stavko, saj se je stavke udeležilo približno tisoč od skupaj 1620 osnovnih in srednjih šol v Srbiji. Vlada Zorana Djindjića bo danes poskušala doseči sporazum s sindikati, sociologi pa opozarjajo, da lahko novi val stavk samo dodatno uniči gospodarstvo in onemogoči kakršenkoli napredek. Sindikati zahtevajo za 35 odstotkov višje plače, iz resornega ministrstva pa odgovarjajo, da osnutek republiškega proračuna, ki naj bi bil v kratkem sprejet, dopušča največ desetodstotno zvišanje sicer mizernih plač. Vlada poleg tega obljublja, da bo lahko za enak odstotek zvišala plače učiteljem v juniju, juliju in v oktobru.
Novi spopadi v Makedoniji
13. 03. 2001 00.00
V skladu z včeraj podpisanim sporazumom o prekinitvi ognja na območju, ki je začel veljati opolnoči, naju bi jugoslovanska vojska danes začela z umikom težkega orožja z juga Srbije, vendar je podpolkovnik Miodrag Jevtić izjavio, da to še ne bo danes. Težko orožje, ki je sedaj nameščeno v bližini varnostnega območja na administrativni meji med Srbijo in Kosovom, bo vojska umaknila v vojašnico v Vranju. Še vedno pa ni znano, kdaj bodo jugoslovanske sile vkorakale na del varnostnega območja ob meji z Makedonijo, kjer so davi na območju makedonskih obmejnih vasi Brest in Malinovo Malo vnovič izbruhnili spopadi med makedonskimi silami in uporniškimi Albanci. Podrobnosti spopadov za zdaj niso znane.
Več kot 5000 zapornikov na prostosti
06. 03. 2001 00.00
Jugoslovanske oblasti so v skladu z zakonom o pomilostitvi iz zaporov izpustile več kot 5000 zapornikov. Novi zakon velja tudi za 24 tisoč Srbov, ki so se s pobegom v tujino izognili vpoklicu v vojsko ter dezerterje. Oblasti so skrajšale zaporne kazni in na prostost izpustile tudi 100 kosovskih Albancev.
Kdo se v Srbiji boji Mercatorja
05. 03. 2001 00.00
Po napovedi ljubljanske trgovske družbe Mercator, da bo v Srbiji zgradila nekaj hipermarketov, je v beograjskem tisku zaslediti prva opozorila, da bi bilo odpiranje trgovin velikih tujih trgovskih verig "skrajno tvegano". Srbski minister za trgovino in turizem Slobodan Milosavljević se strinja, da utegnejo biti hipermarketi pogubni za male trgovce, vendar hkrati poudarja, da vseeno prinašajo bolj kakovostno ponudbo, nižje cene in povečujejo konkurenčnost.
Milovan Djorić zamenjal Ilijo Petkovića
27. 02. 2001 00.00
Milovan Djorić je novi selektor nogometne reprezentance ZR Jugoslavije. Na tem mestu je Djorić zamenjal Ilijo Petkovića, ki je odstopil po mednarodnemu turnirju v Indiji.
ZRJ uvedla dvojno državljanstvo
27. 02. 2001 00.00
ZRJ je danes uvedla dvojno državljanstvo. Zakon, ki ga je danes sprejel jugoslovanski parlament v Beogradu, omogoča beguncem iz drugih delov nekdanje Jugoslavije, ki so se zatekli v ZRJ, da lahko zaprosijo za jugoslovansko državljanstvo in ob tem ne izgubijo prejšnjega državljanstva.
Srbski parlament omejil privilegije
13. 02. 2001 00.00
Srbski parlament je danes sprejel zakon, ki znatno omejuje privilegije nekdanjih predsednikov, tudi Slobodana Miloševića. V skladu z novim zakonom, proti kateremu so glasovali Miloševićevi socialisti in njihovi partnerji, bodo nekdanji predsedniki izgubili telesne stražarje, voznike in drugo osebje, ki ga plačuje država , če bodo obsojeni na najmanj šest mesecev zaporne kazni. Novi zakon zmanjšuje število telesnih stražarjev nekdanjih predsednikov na enega, predsednikom pa odreka tudi pravico do stalnega voznika.
Zaupanje v slovenske izdelke
04. 02. 2001 00.00
Javnomnenjska raziskava, ki jo je izvedla beograjska agencija Partner, je pokazala, da je pred razpadom SFRJ 85,8 odstotka vprašanih imelo navado kupovati izdelke slovenskih podjetij, 80 odstotkov pa jih je izrecno poudarilo, da so jih pripravljeni kupovati tudi v prihodnje. Izsledke te raziskave je objavil beograjski dnevnik Blic v komentarju z naslovom Dobrega imena ni mogoče nikoli pozabiti.
Novi incidenti na jugu Srbije
27. 01. 2001 00.00
Albanski uporniki so med včerajšnjim napadom na enoto jugoslovanske vojske v bližini Preševa na varnostnem območju na jugu Srbije ob meji s Kosovom hudo ranili enega vojaka, ki je pozneje umrl na poti v bolnišnico. Albanski uporniki naj bi med napadom uporabili ostrostrelke, brzostrelke in minomete. Enota VJ je bila prisiljena odgovoriti na napad, da bi upornikom preprečila zasedbo ceste Bujanovac-Preševo.
Spopadi na jugu Srbije
24. 01. 2001 00.00
Iz okolice Velikega Trnovca na jugu Srbije so pozno popoldne poročali o streljanju. Oboroženi albanski uporniki so po poročanju beograjskega radia B-92 začeli obstreljevati položaje srbske policije in jugoslovanske vojske. Jugoslovanski notranji minister Zoran Živković je sporočil, da so albanski uporniki streljali na vojaški tovornjak, ki je prevažal hrano. Po podatkih jugoslovanskega notranjega ministrstva v incidentu ni bil poškodovan noben njihov vojak, ranjena pa naj bi bila dva albanska upornika. Uporniki so streljali tudi na položaje srbskih policistov v vasi Lučane in na cesti med Bujanovcem in Velikim Trnovcem.
Bodo Miloševiću sodili v Srbiji?
08. 01. 2001 00.00
Nekdanji jugoslovanski predsednik Slobodan Milošević bo najverjetneje odgovarjal pred sodiščem, med drugim tudi za zločine na Kosovu, katerih ga obtožuje Mednarodno sodišče ZN za vojne zločine v nekdanji Jugoslaviji, je danes dejal eden od predstavnikov Demokratične opozicije Srbije (DOS) in najverjetnejši novi srbski pravosodni minister Vladan Batić. Dodal je, da bodo Miloševiću najverjetneje sodili v Srbiji, in ne na sedežu mednarodnega sodišča v Haagu.
Kouchner čestital Koštunici in Djindjiću
24. 12. 2000 00.00
Civilni upravitelj ZN na Kosovu Bernard Kouchner je danes čestital jugoslovanskemu predsedniku Vojislavu Koštunici, voditelju Demokratične opozicije Srbije (DOS), ki je glede na delne uradne izide zmagala na sobotnih parlamentarnih volitvah v Srbiji. Kouchner je obenem čestital tudi najverjetnejšemu srbskemu premieru in enemu izmed voditeljev DOS Zoranu 195144inđiću. Izide volitev sta pozdravila tudi Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Svet Evrope (SE). "Uspeh demokracije v Srbiji bo pomembno prispeval k demokratičnemu gibanju drugod na Balkanu," je menil Kouchner. Obenem je izrazil pričakovanje, da se bo z novim vodstvom v Beogradu mogoče pogovarjati o uresničevanju resolucije Varnostnega sveta ZN o Kosovu, ki predvideva široko avtonomijo pokrajine znotraj sedanjih meja ZR Jugoslavije.
Črnogorski jezik v ustavi?
11. 12. 2000 00.00
Predsednik odbora za jezik črnogorskega PEN centra Vojislav Nikćević je napovedal, da bo komisija izvedencev že kmalu ponudila vladi Črne gore listino o kodifikaciji črnogorskega jezika in njegovem priznanju kot uradnega jezika, kar bi bilo napisano tudi v novi ustavi te republike, pišejo beograjski časniki.
ZRJ v IMF 20. decembra
11. 12. 2000 00.00
Guverner centralne jugoslovanske banke Mladjan Dinkić je za nedeljske Večernje novosti povedal, da je ZR Jugoslavija z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) rešila vsa vprašanja in da utegne postati njegova članica že 20. decembra v Washingtonu. Takrat bo formalno ukinjen tudi ameriški zunanji obroč sankcij, saj bo rešeno še zadnje vprašanje, to pa je nasledstvo. Jutri se bodo namreč v Beogradu sestali guvernerji centralnih bank nekdanjih jugoslovanskih republik in rešili tudi vprašanje razdelitve baselskega zlata, je pojasnil Dinkić.
ZRJ poenotila tečaj nemške marke
05. 12. 2000 00.00
Jugoslovanska vlada je menjalniški tečaj marke določila pri 30 dinarjih za marko. Za podjetja je doslej veljalo, da so za marko morala odšteti 20 dinarjev, na carini pa so marko menjali za šest dinarjev. Vlada je te različne tečaje zdaj odpravila, je dejal novi guverner jugoslovanske centralne banke Mlađan Dinkić.
Novi oboroženi spopadi na jugu Srbije
05. 12. 2000 00.00
Oboroženi kosovski Albanci so davi streljali na položaje jugoslovanske vojske na območju blizu Bujanovca. Med temi napadi ni bil ranjen noben pripadnik jugoslovanskih varnostnih sil, ki tudi niso odgovorile na streljanje, je poročala zasebna agencija Beta, ki se sklicuje na vire blizu policije na jugu Srbije.
V Srbiji cenejši bencin
03. 12. 2000 00.00
Bencin in drugi naftni derivati so od 3. decembra na črpalkah Beopetrola cenejši za dva dinarja, tako da liter bencina stane poslej 36, namesto dosedanjih 38 dinarjev. Beopetrol ima v Srbiji okrog 200 črpalk, večino pa jih je zgradila hrvaška INA pred razpadom SFRJ. Zaenkrat še ni znano, kako se bo na ta korak Beopetrola odzvala Naftna industrija Srbije, ki ima večino črpalk v Srbiji.
Beograjske oblasti podaljšale rok
27. 11. 2000 00.00
Vlada v Beogradu je rok za umik oboroženih Albancev z demilitariziranega območja na jugu Srbije ob administrativni meji s Kosovom podaljšala. Namestnik srbskega premiera Nebojša Čović je v Bujanovcu dejal, da novi režim ne želi govoriti govorice ultimatov, ampak govorico diplomacije. Po njegovih besedah so oblasti v Beogradu v stalnem stiku z mednarodnimi silami KFOR, ki želijo več časa za rešitev spora med albanskimi uporniki in policisti na jugu Srbije. Ob tem Čović ni navedel morebitnega novega roka za umik oboroženih Albancev.
195144ukanović pozval k priznanju Črne gore kot države
24. 11. 2000 00.00
Črnogorski predsednik Milo 195144ukanović je danes na vrhu Evropske unije in držav zahodnega Balkana v Zagrebu mednarodno skupnost pozval, naj Črno goro prizna kot državo. Kot je dejal, se črnogorsko vodstvo zavzema za ločeno mednarodno priznanje Črne gore in Srbije, Pogorica pa je pripravljena sprejeti oblikovanje nekakšne povezave teh dveh držav.
V ZRJ prispel prvi del nujne pomoči EU
11. 11. 2000 00.00
V ZRJ je danes prispela prva pošiljka 460 ton kurilnega olja in mazuta v okviru nujne pomoči Evropske unije. Kot je poročal dopisnik francoske tiskovne agencije AFP, je prek Bosne in Hercegovine v ZRJ prispel konvoj 20 cistern. Gorivo bodo namenili za ogrevanje srbskih mest Niš, Pirot, Sombor, Subotica in Novi Sad.
Srbsko-črnogorski odnosi se umirjajo
02. 11. 2000 00.00
Vodilna osebnost Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zoran Djindjić je v pogovoru za beograjski tednik Vreme povedal, da je napačna zamisel o Srbiji in Črni gori kot dveh suverenih državah. "Veliko bolj razumno je, da tisto, kar imamo, to pa je Jugoslavija, čimbolj uveljavimo v mednarodni skupnosti in sočasno preuredimo odnose med Srbijo in Črno goro. Če bomo videli, da to ni mogoče, lahko še vedno razdremo to državo," pravi Djindjić. "Črna gora mora dojeti, da se je kot demokratičen otrok rodila tudi Srbija, da bo svet dva, tri mesece zibal tega otroka, potem pa bo pozabil tako nanj kot tudi na Črno goro. Tedaj se bomo ponovno igrali v istem pesku, saj nimamo nikogar, ki bi nam bil tako blizu kot pa smo drug drugemu," je še povedal Djindjić.
Delegacija DPS jutri v Beogradu
26. 10. 2000 00.00
Visoka delegacija Demokratične stranke socialistov (DPS) črnogorskega predsednika Mila 195144ukanoviča bo jutri dopotovala v Beograd, kjer naj bi se sestala z jugoslovanskim predsednikom Vojislavom Koštunico pred njegovim odhodom na enodnevni uradni obisk Moskvo, piše v četrtkovi številki beograjska Politika. Beograjski časnik Blic pa navaja, da bo jutri v Beograd na pogovore s Koštunico prispela delegacija vladajoče koalicije Za boljše življenje, v kateri bodo predstavnika DPS, premier Filip Vujanovič in predsednik skupščine Črne gore Svetozar Marović, ter predsednik Ljudske stranke (NS) Dragan Šoć. V črnogorski delegaciji torej ne bo predstavnika tretje koalicijske partnerke Socialdemokratske stranke Žarka Rakčevića. Beograjski časniki poročajo, da se bo danes v Podgorici sestal glavni odbor DPS, ki naj bi izrekel stališče stranke o vladnih izhodiščih glede prihodnjih odnosov Črne gore in Srbije. Predsedstvo DPS naj bi pred dnevi ocenilo, da bi morali novi odnosi med Črno goro in Srbijo temeljiti na oblikovanju dveh neodvisnih in suverenih držav, ki bi imele svoje predstavnike pri Združenih narodih in drugih mednarodnih organizacijah in ki bi šele potem stopile v zvezo dveh držav. Agencija Beta je poročala, da je neimenovani visoki funkcionar DPS potrdil, da njegova stranka vztraja pri ločenem sprejemu Črne gore v ZN. Po navedbah agencije Beta je črnogorski zunanji minister Branko Lukovac po pogovorih z vodjo slovaške diplomacije in posebnim odposlancem generalnega sekretarja ZN za Balkan Edvardom Kukanom ocenil, da bi bilo bolj primerno, če bi ZRJ počakala s prošnjo za sprejem v ZN in druge mednarodne organizacije, dokler ne bo znan izid pogajanj Črne gore in Srbije o "morebitni prihodnji skupnosti". Predsednik izvršilnega odbora DPS Miodrag Vuković je za novosadski tednik Bulevar povedal, da vladajoča koalicija Za boljše življenje pripravlja nov predlog za preoblikovanje odnosov med Črno goro in Srbijo in da bodo vladna izhodišča o teh vprašanjih spremenjena. Vuković, ki je tudi osebni svetovalec črnogorskega predsednika, je izrazil zaskrbljenost zaradi "velikega nerazumevanja za črnogorska stališča", ki prihaja iz "nove Srbije", in ki se po njegovem mnenju v bistvu ne razlikuje veliko od tistega iz časov Slobodana Miloševića. Zatrdil je še, da bodo referendum o prihodnjem državno-pravnem statusu Črne gore izvedli, ko bodo izpolnjeni pogoji, ki jih za to predvideva zakon. "Ime Jugoslavije je izrabljeno in ne ustreza odnosom Srbije in Črne gore. Skupnost se mora imenovati Skupnost Črne gore in Srbije ali obratno. Dogovoriti pa se je treba, ali bomo skupnost ali pa bomo živeli eni poleg drugih kot mednarodno priznani in suvereni državi", je še povedal Vuković.
V Srbiji razpustili parlament
25. 10. 2000 00.00
Danes so v Beogradu uradno razpustili zvezno skupščino in s tem omogočili predčasne parlamentarne volitve, ki bodo po besedah predsednika parlamenta Dragana Tomića 23. decembra. Odločitev o razpustitvi skupščine je sprejel srbski predsednik Milan Milutinović. Tomić je še dodal, da se bo volilni proces začel 26. oktobra.
Srečanje Koštunice in Rogozina
24. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in predsednik odbora ruske dume za mednarodne odnose Dmitri Rogozin sta se danes v Beogradu pogovarjala o sodelovanju med državama in o načinih za ukinitev sankcij proti ZRJ.
Koštunica priznal zločine
24. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je v pogovoru za televizijsko postajo CBS News, ki ga bodo objavili drevi, prvič priznal, da sta jugoslovanska vojska in srbska policija na Kosovu zagrešili zločine in dodal, da je pripravljen sprejeti krivdo zanje.
Nova vlada v ZRJ v tednu dni
23. 10. 2000 00.00
Jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je sinoči za beograjski radio B2-92 povedal, da bo ZRJ v enem tednu dobila novo vlado.
Obisk Karađorđevića v ZRJ
15. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je včeraj zvečer prispel na ženevsko letališče, kjer naj bi se
Koštunica Miloševića pred sodišče?
13. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je zahodnim diplomatom povedal, da obstajajo resne možnosti, da bi njegovemu predhodniku Slobodanu Miloševiću sodili v ZR Jugoslaviji, v današnji izdaji piše ameriški časnik Washington Post.
Koštunica pripravljen normalizirati odnose z ZDA
12. 10. 2000 00.00
Novi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica je po današnjem srečanju s posebnim svetovalcem ameriškega predsednika Billa Clintona za Balkan Jimom O'Brienom v Beogradu izrazil pripravljenost za normalizacijo odnosov med ZRJ in ZDA. "V komunikaciji med državama je bila doslej nekakšna praznina, vendar upam, da jo bosta državi po današnjem srečanju uspeli zapolniti," je dodal Koštunica. Koštunica je še izrazil zaskrbljenost v zvezi z daytonskim sporazumom in resolucijo Združenih narodov o Kosovu. Pri tem ni pojasnil razlogov za svojo zaskrbljenost, ponovil pa je stališče, da Kosovo ostaja sestavni del Srbije. Dejal je še, da je Kosovo problem celega Balkana, Evrope in celega sveta. Odposlanec ameriškega predsednika je pogovore s Koštunico označil za "tople in odprte", ki so po njegovih besedah pripomogli k vzpostavitvi ugodnega ozračja v odnosih med ZDA in ZRJ. O'Brien je še dejal, da si ameriška stran v skladu z navodili predsednika Clintona in v dogovoru s kongresom prizadeva urediti "tehnična" vprašanja, ki bodo omogočila vzpostavitev diplomatskih odnosov med državama. Koštunica pa je za oddajo italijanske televizije RAI, ki bo predvidoma na sporedu drevi, zatrdil, da bo spoštoval voljo Črnogorcev, četudi ne želijo biti več sestavni del jugoslovanske federacije. Obenem je ocenil, da bi lahko zaradi zgodovine, skupnih odnosov in sedanjih demokratičnih sprememb v Srbiji prevladala želja po skupni državi med Srbijo in Črno goro. Medtem je tiskovni predstavnik Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Thomas Dawson v Washingtonu dejal, da bi se lahko ZRJ pridružila IMF že v nekaj mesecih. Po besedah Dawsona se IMF o tem sicer še ni pogovarjal z jugoslovanskimi oblastmi, vendar pa pozdravlja njihovo namero o pridružitvi ZRJ k IMF, pa tudi drugim mednarodnim ustanovam.