O'
Do predsedniških volitev le še pet dni aktivne kampanje
17. 11. 1997 00.00
Kandidatom za predsednika republike ostaja le še pet dni predvolilne kampanje, v katerih se bodo po napovedih poskusili predstaviti čim širšemu krogu volilcev. Osrednja pozornost pa bo tudi v teh dneh veljala soočenjem v elektronskih medijih. V skladu z zakonom o volilni kampanji teden dni pred volitvami niso dovoljene objave raziskav javnega mnenja, v soboto, 22. novembra, dan pred volitvami, pa velja 24-urni volilni molk. Predstavitve kandidatov se bodo stopnjevale do petka, ko se bo vseh osem popoldne, ob 17. uri, najprej soočilo na nacionalnem radiu (Radio Slovenija), zvečer ob 20.05 pa še na prvem programu nacionalne TV Slovenija. Za predsedniško mesto se potegujejo: (po vrstnem redu na glasovnici) <b>Marijan Poljšak</b>, ki ga je predlagala Nacionalna stranka dela, predsednik državnega zbora <b>Janez Podobnik</b>, ki je kandidat Slovenske ljudske stranke, <b>Bogomir Kovač</b>, kandidat Liberalne demokracije Slovenije, sedanji predsednik <b>Milan Kučan</b> kot nestrankarski kandidat, <b>Tone Peršak</b>, ki ga predlaga Demokratska stranka, <b>Franc Miklavčič</b>, kandidat Krščansko socialne unije, <b>Marjan Cerar</b>, ki se za predsedniško mesto poteguje kot neodvisni kandidat in <b>Jože Bernik</b> kot kandidat dveh parlamentarnih opozicijskih strank, Slovenskih krščanskih demokratov in Socialdemokratske stranke Slovenije.
Madžari na referendumu odločali o vstopu v NATO
17. 11. 1997 00.00
Madžarski premier Gyula Horn je izid nedeljskega referenduma o vstopu Madžarske v zvezo NATO označil kot izjemen. Za vstop je glasovalo nekaj čez 85 odstotkov volilcev, kar je več, kot so napovedovali največji optimisti. Horn je izjavil, da izid glasovanja dokazuje, da znajo Madžari, če je potrebno, delovati izredno odgovorno, kar je dobro sporočilo tako zvezi NATO kot madžarskim sosedam.
Guverner nemške centralne banke o posledicah uvedbe evra
14. 11. 1997 00.00
Guverner nemške centralne banke Hans Tietmeyer je v Frankfurtu sinoči povedal, da ni pripravljen postati guverner evropske centralne banke, in se izrekel proti kandidaturi nemškega predstavnika za ta položaj. Tietmeyer je obenem ponovno posvaril pred posledicami uvedbe evra, če izbira udeleženk maja prihodnje leto ne bo dovolj stroga. Po njegovih besedah utegne spoznanje, da mehanizma menjalnih tečajev ni več na voljo, prinesti <i>bridko prebujenje</i>. Zato mora vsaka država premisliti, ali je dovolj prožna, da je lahko kos skupni denarni politiki in enotni denarni enoti. <i>To velja tudi za Nemčijo,</i> je Tietmeyer poudaril v mednarodnem klubu frankfurtskih gospodarskih novinarjev. Pojasnil je, da po uvedbi evra v začetku leta 1999 spremenljivi menjalni tečaji ne bodo več mogli izenačiti razlik v gospodarski zmogljivosti evropskih regij.
Jožko Čuk o nacionalnem varčevalnem paketu
14. 11. 1997 00.00
<i>Ocena Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) je, da so napovedani ukrepi nacionalnega varčevalnega paketa preslabo pripravljeni in premalo usklajeni, da bi lahko dali napovedane in pričakovane pozitivne razvojne impulze. Predstavljajo pritiske po povečanju porabe, povečanju inflacije in povečanju obremenjevanja gospodarstva,</i> je na današnji novinarski konferenci dejal <b>Jožko Čuk</b>, predsednik GZS, in dodal: <i>Pri pripravi tega dokumenta nismo sodelovali ne GZS ne drugi delodajalski predstavniki, tako menimo, da gre za marketinški pristop vlade, saj je dokument pripravljen na nižji ravni kot je to za vlado običajno.</i><i>V Sloveniji izgubljamo svoje prednosti v primerjavi s konkurenco, premalo vlagamo v razvoj in načenjamo lastno substanco,</i> je dejal Čuk in dodal, da javna poraba nezadržno raste, število zaposlenih upada, v industriji se vsak delovni dan izgubi štirideset delovnih mest. Industrijska proizvodnja, ki predstavlja največji delež v izvozu, je v prvih devetih mesecih rasla le po stopnji 1,1 odstotka.Rast bruto domačega proizvoda bo največ 3,7 odstotka. Inflacija vztraja pri stopnji približno devetih odstotkov, tako da so škarje med tečajem in rastjo cen izjemno velike, saj je tečaj nemške marke porasel le za 4,3 odstotka. Pri tem plače vztrajajo na ravni inflacijske rasti, javna poraba pa narašča hitreje kot raste BDP.Kljub temu na GZS podpirajo konkretne ukrepe, kot so sprememba in dopolnitev davka od pravnih oseb v korist večjih investicijskih olajšav, varčevanje pri materialnih stroških, zaposlovanju in plačah v javni in državni upravi itd. Opozarjajo pa na vrsto ukrepov, ki niso varčevalno naravnani. Gre za povečanje dolžine porodniškega dopusta, povečanje rekreacijskega dodatka, povečanje sodnih in upravnih taks, uvedba davka na bilančno vsoto bank.
Forum najvišjih vodilnih
14. 11. 1997 00.00
Na letnem <b>Forumu najvišjih vodilnih</b> bodo govorili o pripravljenosti slovenskih podjetij na rastoče integracije mednarodnih trgov kapitala in na zmanjševanje pomena državnih meja zaradi opuščanja trgovinskih omejitev.V luči tega bodo osvetlili s tem povezana tveganja in usposobljenost vodilnih posameznikov. Nagovor bo imel predsednik republike Milan Kučan.
Albrightova na turneji po Evropi in Aziji
14. 11. 1997 00.00
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je odpotovala na enotedensko turnejo po Evropi in Aziji, na kateri bodo v središču pozornosti pogovori o krizi na Bližnjem vzhodu in problemi v osrednji in južni Aziji. Albrightova naj bi se danes v Edinbourghu sestala z britanskim zunanjim ministrom Robinom Cookom. Kasneje naj bi se pogovarjala še z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem, zatem pa naj bi odpotovala v Bern, kjer se bo srečala z voditeljem palestinskih avtonomnih oblasti Jaserjem Arafatom.
Rusi na zimo bolje pripravljeni kot prejšnja leta
14. 11. 1997 00.00
Ruski predsednik je v današnjem radijskem nagovoru o pripravljenosti Rusije na zimo in delo komunalnih služb izjavil, da je država letos mnogo bolje pripravljena na zimo kot v preteklih letih, saj si je zagotovila potrebne količine goriva ter dokončala potrebna popravila. Kljub temu pa je na nekaterih območjih položaj še vedno težaven. Jelcin je pojasnil, da je o pripravljenosti države na zimo spregovoril zato, ker <i>doslej še ni bilo niti ene same zime, ki nam bi jo uspelo preživeti brez nesreč ali zapletov</i>.
Hrvatje z osebno izkaznico preko italijanske meje
14. 11. 1997 00.00
Po dogovoru med slovenskim in hrvaškim zunanjim ministrom, Borisom Frlecom in Matetom Granićem, je slovenski minister za notranje zadeve Mirko Bandelj vsem policijskim obmejnim postajam poslal obvezno navodilo, da državljani Republike Hrvaške lahko prestopajo slovensko-hrvaško in italijansko-slovensko mejo oziroma slovensko-italijansko mejo z osebnimi izkaznicami, piše današnji reški Novi list. Tiskovni predstavnik slovenskega notranjega ministrstva je za Novi list izjavil, da to ugodnost za hrvaške državljane že izvajajo na vseh mejnih prehodih, čeprav sporazum oziroma dopolnitev sporazuma o ukinitvi vizumov med Slovenijo in Hrvaško še ni ratificiran.
Clinton pozdravil zaostritev ukrepov zoper Irak
13. 11. 1997 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton je pozdravil včerajšnjo soglasno sprejetje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov (ZN) o zaostritvi ukrepov zoper Irak. Vendar pa Clinton ni omenjal uporabe sile, če Irak ne bi preklical izgona ameriških inšpektorjev Posebne komisije ZN za nadzor razoroževanja Iraka (UNSCOM). Kot ves čas od izbruha krize, se je Clinton tudi tokrat izognil razhajanjem med ZDA in nekaterimi partnerkami v ZN. Rusija je dopustila možnost dodatnih pritiskov, če se Irak ne bi uklonil ZN, a je odločno zavrnila kakršnokoli uporabo sile. Resolucijo Varnostnega sveta sta pozdravila tudi japonski premier Rjutaro Hašimoto in francoski predsednk Jacques Chirac.
Na blejskem seminarju ekonomistov bodo razpravljali o problemih slovenskega gospodarstva
13. 11. 1997 00.00
Jutri se bo na Bledu začel dvodnevni tradicionalni izobraževalni seminar ekonomistov in poslovnežev, na katerem bodo predavatelji predstavili tekoče in pričakovane ukrepe slovenske ekonomske politike ter probleme strukturnega prilagajanja gospodarstva na poti v Evropsko unijo. Podpredsednik vlade <b> Marjan Podobnik</b> bo udeležencem v uvodnem nagovoru predstavil aktualne probleme slovenskega gospodarstva, minister za ekonomske odnose in razvoj <b>Marjan Senjur</b> razvojne probleme in dileme gospodarstva ob koncu letošnjega leta, finančni minister <b>Mitja Gaspari</b> pa probleme prestrukturiranja slovenskega finančnega sistema. O denarni politiki in bančnem sistemu ob prehodu v leto 1998 bo predaval namestnik guvernerja Banke Slovenije <b>Samo Nučič</b>, o pristopni strategiji Slovenije k EU pa direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj <b>Janez Potočnik</b>.
Premier Drnovšek odpotuje jutri v Litvo
13. 11. 1997 00.00
Predsednik vlade Janez Drnovšek bo jutri na enodnevnem uradnem obisku v Litvi. Srečal se bo z najvišjimi predstavniki te baltiške države, med obiskom pa bosta podpisana tudi dva meddržavna sporazuma.Slovenija in Litva sta dosedaj sklenili vrsto meddržavnih sproazumov, med katerimi velja omeniti prostotrgovinski sporazum, sklenjen leta 1996, ki začasno velja od 1. marca letos. Lani sta državi sklenili tudi sporazuma o odpravi vizumov ter o vračanju oseb. V pripravi je več sporazumov, med drugim sporazuma o spodbujanju in zaščiti investicij ter izogibanju dvojnemu obdavčevanju kot tudi sproazum o prijateljskem sodelovanju.Slovenija v Litvo izvraža predvsem zdravila - ta predstavljajo kar 73 odstotkov vsega izvoza, poleg tega pa še pnevmatike za osebna vozila, usnje prašičev, talne obloge in kozmetiko. Polovico uvoza iz Litve predstavlja uvoz enojne lanene preje, uvažamo pa tudi šoto, polietilen in bombaž.Jutri med obiskom premiera Drnovška v Vilniusu bosta podpisana sporazuma o sodelovanju v izobraževanju, kulturi in znanosti ter o cestnem prometu.
Predsedniški kandidat Cerar v bolnišnici
13. 11. 1997 00.00
Predsedniški kandidat Marjan Cerar je zaradi visoke telesne temperature ostal v bolnišnici, kjer naj bi opravili dodatne preiskave o njegovem zdravstvenem stanju. Cerarjeva predstavnica Gordana Ivandič je na dopoldanski novinarski konferenci, na kateri naj bil navzoč, pojasnila, da je sinoči dobil visoko vročino in da se danes že počuti bolje. Zvečer naj bi že nastopil na soočenju POP TV. Ivandičeva je ob tem omenila, da bo predvolilna kampanja potekala po načrtu.
Če bo Husein še naprej kljuboval, bodo sprejete nove sankcije
13. 11. 1997 00.00
Britanski zunanji minister Robert Cook je danes zatrdil, da se je Varnostni svet ZN odločil, da bo sprejel nove sankcije proti Iraku, če mu bo iraški voditelj <b>Sadam Husein</b> še naprej kljuboval. Cook je v odzivu na sinoči sprejeto resolucijo VS o poostritvi sankcij proti Bagdadu še poudaril, da Sadam <i>ne sme dvomiti v enotnost in odločenost Varnostnega sveta.
Potreben bo še drugi krog volitev za predsednika republike
12. 11. 1997 00.00
Torkova raziskava Delove agencije Stik kaže, da če bi bile volitve jutri, bi bil potreben še drugi krog, da bi Slovenija dobila novega predsednika republike. V drugem krogu bi Milan Kučan s 54,2 proti 17 odstotkom glasov premagal Janeza Podobnika, ki bi se v prvem krogu uvrstil na drugo mesto. Volilna udeležba bi bila 73,1-odstotna, 14 odstotkov volilcev se o udeležbi še ni odločilo, 12,6 odstotka jih ne bi šlo na volitve in le 0,3 odstotka jih ni hotelo razkriti, ali bodo volili ali ne. V anketi je sodelovalo 759 telefonskih naročnikov.
O lustracijskem zakonu na izredni seji 25. novembra
12. 11. 1997 00.00
Predsednik državnega zbora (DZ) Janez Podobnik se je po posvetovanju na kolegiju odločil, da bo parlament o predlogu resolucije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima in predlogu zakona o odpravi posledic komunističnega totalitarnega režima odločal na izredni seji 25. Novembra. Osrednja točka dnevnega reda na tej seji bo predlog letošnjega državnega proračuna. Sklic izredne seje naj bi bil pripravljen še danes. Kolegij predsednika DZ je dal svoje soglasje k predlogu finančnega načrta DZ za prihodnje leto. V prihodnjem letu naj bi, po tem predlogu, proračun DZ znašal 4,439 milijarde tolarjev, primerjalno z obsegom sredstev za letos je indeks rasti 114.
Padci borznih tečajev v Tokiu in Hong Kongu
12. 11. 1997 00.00
Borze v Tokiju in Hongkongu so v današnjem trgovanju ponovno zabeležile močne padce tečajev vrednostnih papirjev. Na tokijski borzi se je vrednost indeksa Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 vodilnih delnic, znižala za 433,06 točke. Indeks Hang-Seng pa je v Hongkongu izgubil 3,96 odstotka in je bila njegova vrednost ob koncu trgovanja 9607.91 točke. S tem se je hongkonški borzni barometer že tretjič po 1. juliju, ko je britanska kolonija prešla pod Kitajsko, znižal pod mejo 10.000 točk. Z nasprotne strani zemeljske oble, z borze na Wall Streetu, pa poročajo o rahlem porastu tečajev delnic. Indeks Dow Jones je včeraj porasel za 6,14 točke na 7558,73 točke.
Odposlanci ZN prispeli v Irak
05. 11. 1997 00.00
Trije odposlanci Združenih narodov, ki naj bi poskušali rešiti spor z Irakom, so danes prispeli v Bagdad, kjer so že začeli pogovore. Vodja misije, Alžirec Lakhdar Brahimi, je ob prihodu v Bagdad novinarjem povedal, da prinaša sporočilo generalnega sekretarja ZN Kofija Annana iraški vladi, o katerem se bo pogovarjal s tamkajšnjimi predstavniki. Trije odposlanci so se takoj po prihodu sestali z iraško stranjo pod vodstvom podpredsednika vlade Tareka Aziza, ki je zadolžen za odnose z ZN. Kot je dejal omenjeni predstavnik, bo program pogovorov določen v luči prvega srečanja.
Senat dal zeleno lač za fast track
05. 11. 1997 00.00
Ameriški senat je na prvem proceduralnem glasovanju včeraj izrazil podporo predlogu za obnovitev odločanja po hitrem postopku (fast track), ki predsedniku Billu Clintonu daje posebna pooblastila za pogajanja o prosti trgovini z državami Latinske Amerike. Predsednik Clinton je po glasovanju v senatu, na katerem so z 69 glasovi proti 31 podprli predlog, da se začne razprava o hitrem postopku, izrazil zadovoljstvo, da je senat z veliko večino glasoval za odpravo zastoja v ključnem postopku.
EU in nezaposlenost
04. 11. 1997 00.00
V Bruslju se bodo jutri sešli ministri Evropske unije za gospodarstvo in finance, ki bodo po predvidevanjih pripravili podlago za bližajoči se izredni novembrski vrh EU o zaposlovanju. Ministri se bodo seznanili s poročilom strokovnjakov unije o uresničevanju ambicioznih načtrov za boj proti 18-milijonski brezposelnosti, ki jih je predlagala Evropska komisija. Dan kasneje, v četrtek, bodo o isti temi v Bruslju razpravljali še ministri EU za socialne zadeve. Načrt zaradi zelo ambicioznega in konkretno zastavljenega cilja (12 milijonov novih delovnih mest) med petnajsterico ni naletel na odobravanje. Poleg tega, da nekatere članice menijo, naj oblikovanje nacionalnih zaposlovalnih politik ostane v domeni nacionalnih vlad, so nekatere članice opozorile pred negativnimi posledicami morebitnega neuspešnega doseganja zastavljenih ciljev na širšo javnost v EU. Več članic je Evropsko komisijo obsodilo, da je zastavila visok cilj, ne da bi imela zagotovila, da bo ta dejansko uresničen.
Če ne bo genetske tehnologije, bodo cene živil višje
04. 11. 1997 00.00
Cene prehrambenih izdelkov se bodo znatno zvišale, če bo genetska tehnologija prepovedana, je v pogovoru za avstrijski časnik Kurier ocenil izvršni direktor vodilnega svetovnega proizvajalca hrane Nestle Peter Braneck-Letmathe. Avstrija je med državami, ki najbolj oklevajo glede uvedbe genetsko spremenjenih živil. Avstrija je septembra kljub zahtevam iz Bruslja odločno zavrnila uvoz genetsko spremenjene koruze in je pripravljena o zadevi razpravljati pred evropskim sodiščem.
Palestinci bodo razširili pogajanja
04. 11. 1997 00.00
Palestinci so zaradi pritiska ZDA in Izraela danes sporočili, da so pripravljeni razširiti mirovna pogajanja z Izraelci, ki so se sinoči začela v bližini Washingtona, tudi na manj pomembna vprašanja. Palestinska stran je namreč vztrajala, da bi na pogajanjih razpravljali predvsem o židovski kolonizaciji na Zahodnem bregu ter umiku izraelske vojske z zasedenih ozemelj, zato v Washington ni želela napotiti strokovnjakov, pristojnih za pogajanja o manj ključnih vprašanjih.
Milan Kučan v torek odpotuje v Muenchen
30. 10. 1997 00.00
Predsednik Milan Kučan se bo v torek v Muenchnu udeležil konference o politiki in strategiji, ki jo prireja fundacija Hanns-Seidel, ob tem pa bo imel tudi pogovore s slovaškim predsednikom Michalom Kovačem in s predsednikom bavarske deželne vlade Edmundom Stoiberjem. Na konferenci bo govoril na temo Širitev zveze NATO in pogledi Slovenije, navzoč pa bo tudi na predavanjih slovaškega predsednika Kovača o Evropi kot kulturnem prostoru ter generalnega sekretarja zveze NATO Javierja Solane, ki bo govoril o novi vlogi Severnoatlantske zveze v Evropi.
NATO in Madžarska uspešno sklenila pogajanja
30. 10. 1997 00.00
S petim krogom so se sinoči v Bruslju uspešno končala pogajanja o članstvu Madžarske v Severnoatlantski zvezi.Severnoatlantska zveza je z Madžarsko kot s prvo izmed treh držav, ki so bile julija v Madridu povabljene v zavezništvo, pogajanja začela v prvi polovici septembra. Pogajanja s Poljsko in Češko so se začela po teden dni kasneje, sklenila pa naj bi se v kratkem. Viri blizu zavezništva omenjajo možnost, da v primeru slednjih morda sklepni krog ne bo potreben ter da bosta državi o strinjanju s finančnimi postavkami zavezništvo obvestili pisno.
Minister Turnšek v Izraelu
28. 10. 1997 00.00
Obrambni minister Tit Turnšek, ki se mudi na prvem uradnem obisku v Izraelu, se bo danes v Tel Avivu srečal z izraelskim kolegom Jicakom Mordehajem. Ministra se bosta predvidoma pogovarjala o sodelovanju med obrambnima ministrstvoma ter vojskama obeh držav ter o sodelovanju na obrambno-tehničnem področju. Minister Turnšek se bo srečal tudi z generalnim direktorjem izraelskega obrambnega ministrstva I. Biranom, pred kosilom pa bo delegacija slovenskega obrambnega ministrstva obiskala še telavivski Muzej diaspore. Popoldne bo minister Turnšek odpotoval v Haifo, kjer si bo ogledal vojaško tovarno Elbit.
Netanjahujevo vlado podprli v parlamentu
28. 10. 1997 00.00
Izraelska vlada premiera Benjamina Netanjahuja je na sinočnjem glasovanju v parlamentu dobila relativno večino. Premiera je podprlo 44 od skupno 120 poslancev, 36 jih je glasovalo proti, drugi poslanci pa so se vzdržali glasovanja oziroma so bili odsotni. Glasovanje je zahtevala vlada po izredno burni uvodni razpravi jesenskega zasedanja parlamenta, na katerem so poslanci ostro kritizirali premiera zaradi njegovih izjav, da so levičarji, ki podpiraje sporazume o palestinski avtonomiji, pozabili, kaj pomeni biti Žid.
Banke in tveganja
16. 10. 1997 00.00
Banke in tveganja je naslov tretjega strokovnega posvetovanja o bančništvu, ki ga prireja Zveza ekonomistov Slovenije. Udeležencem dvodnevnega posveta, ki se bo začel popoldne v Portorožu, bo guverner Banke Slovenije France Arhar predstavil možne vplive Evropske denarne unije na Slovenijo, finančni minister Mitja Gaspari pa bo spregovoril o evropskem pridružitvenem sporazumu in slovenski finančni ureditvi.
Minister Gantar na evropski konferenci CEMAT
15. 10. 1997 00.00
Delegacija ministrstva za okolje in prostor pod vodstvom ministra Pavla Gantarja je danes odpotovala na Ciper, kjer se bo udeležila 11. evropske konference ministrov, pristojnih za prostorsko planiranje (CEMAT) V slovenski delegaciji so poleg ministra tudi državni sekretar za prostor Dušan Blagajne in direktor Urada RS za prostorsko planiranje Jože Novak. Udeleženci konference bodo razpravljali o prostorskem planiranju v povezavi s skrbjo za zadostne količine kakovostne pitne vode, prostorskem in regionalnem razvoju v Evropi ter o vlogi in pomenu posameznih evropskih subregij. Ob zaključku konference je predviden sprejem dveh resolucij, in sicer o trajnostnem razvoju v Evropi in varstvu voda v okviru strategij prostorskega oziroma regionalnega razvoja v Evropi. Slovenija podpira sprejem omenjenih resolucij, saj sta v skladu z njenimi usmeritvami in prizadevanji.
Študenstka vlada zahteva nov zakon o visokem šolstvu
15. 10. 1997 00.00
Predstavniki študentske vlade so se na zadnjem sestanku, ki sta ga sklicala rektorja Univerz v Ljubljani in Mariboru, Alojz Kralj in Ludvik Toplak, zavzeli, da se spremembe zakona o visokem šolstvu oblikujejo zunaj parlamentarnih klopi. Zahtevali so, da se oblikuje moderen zakon o visokem šolstvu, ki ne bo omogočal le vse večjega števila študentov, ampak tudi kakovostnejši študij in večjo svobodo študentov pri delovanju znotraj univerze. Študentska vlada pričakuje, da bodo spremembe zakona o visokem šolstvu med drugim uzakonile tudi možnost izvolitve prorektorja za študentske zadeve iz študentskih vrst in izvolitev predstavnikov študentov v senat.
Bo Rusija Jugoslaviji še dobavljala plin?
15. 10. 1997 00.00
Tik pred zimo se v Zvezni republiki Jugoslaviji bojijo za tradicionalno dobave plina iz Rusije. Srbija in Črna gora imata namreč do ruskega koncerna Gasprom dolg v višini 190 milijonov dolarjev. Jugoslovanske poslovne banke naj bi že poravnale del dolga v višini 30 milijonov dolarjev. Jugoslovansko-ruski sporazum o dobavi plina se izteče konec leta. V preteklih tednih je ruska vlada Jugoslaviji večkrat zagrozila s popolno zaustavitvijo dobave plina, če ne bo poravnala vsaj dela dolgov. Da se to ne bi zgodilo, je v Moskvo pred dnevi odpotovala visoka jugoslovanska vladna delegacija, ki si prizadeva pri ruski vladi in Gaspromu doseči nemoteno dobavo plina v prihajajočih zimskih mesecih.
Proračunska razprava se nadaljuje
02. 10. 1997 00.00
Državni zbor tretji dan na 15. izredni seji nadaljuje splošno obravnavo o proračunskih dokumentih za letošnje leto. Včeraj so o proračunu 1997 vodje poslanskih skupin predstavili njihova stališča, v splošni razpravi pa je sodelovalo tudi okrog 20 poslank in poslancev.