O’
V Braziliji poteka svetovni forum ufologov
10. 12. 1997 08.43
Vsak dan naj bi baje nekje na svetu zunajzemeljska bitja ugrabila najmanj enega človeka. To trdijo organizatorji prvega svetovnega foruma ufologov, ki se je začel v ponedeljek v Braziliji. Cilj konference je, da bi prepričali vlade, naj objavijo vse informacije o obiskih "neznanih letečih predmetov" (NLP). Brazilski ufolog in soorganizator kongresa Claudeir Covo je ob tem povedal: "Ljudje imajo pravico do informaci o NLP. Tudi brazilska vojska skriva veliko dokumentov o obiskih Nezemljanov v amazonskem pragozdu. To želimo spremeniti." Srečanja v brazilskem glavnem mestu Brasilia se bo udeležilo 63 bolj ali manj znanih ufologov, futurologov in pisateljev s petih celin. Po poročilih medijev strokovnjaki z veliko napetostjo pričakujejo nastop Borisa ^orinova, ki je v nekdanji Sovjetski zvezi veljal za najpomembnejšega ufologa. Čorinov bi naj v soboto razkril najnovejša spoznanja in raziskave, ki sta jih na področju NLP izvedla ruska vojska in znanstveniki. Navzoč bo tudi ruski astronavt Aleksander Balandini, ki je med misijo Mir v vesolju videl zunajzemeljske leteče predmete.
Toplak sprejel nemško veleposlanico Heike Zenker
09. 12. 1997 17.00
Rektor Univerze v Mariboru Ludvik Toplak je danes sprejel veleposlanico Zvezne republike Nemčije v Sloveniji Heike Zenker. Pogovarjala sta se o sodelovanju mariborske univerze z nemškimi univerzami in drugimi pedagoškimi in znanstvenimi ustanovami. Rektor je predstavil dosedanje sodelovanje z univerzami v Bayreuthu, Marburgu in Muenchnu ter izrazil interes za sodelovanje z univerzami v Koelnu, Hagnu, Stuttgartu in Dortmundu.
Pogajanja v Kjotu še potekajo
09. 12. 1997 15.33
Industrijsko razvite države se na mednarodni konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah, ki poteka v japonskem Kjotu, pogajajo o kompromisnem predlogu o 5-odstotnem zmanjšanju plinov z učinkom tople grede do leta 2010.Za zdaj ni znano, ali bo predlog veljal za tri ozračju škodljive pline, kot je predlagala Evropska unija, ali za šest plinov, za kar se zavzema ameriška stran. Na konferenci bodo ustanovili tudi neodvisni finančni sklad za pomoč deželam v razvoju.
Albrighotva o umiku Izraela z Zahodnega brega
09. 12. 1997 15.32
Ameriška državna sekretarka Madeleine Albright je po pisanju izraelskega časnika Haaretz izraelskemu premieru Benjaminu Netanjahuju na njunem zadnjem srečanju prejšnji teden v Parizu dejala, da bi se moral Izrael umakniti z vsaj 12 odstotkov Zahodnega brega. Albrightova naj bi menila, da izraelski predlog o 6- do 8-odstotnem umiku ni zadovoljiv. Generalni sekretar izraelske vlade Danny Naveh je za izraelski radio izjavil, da vlada v Jeruzalemu glede tako pomembnih vprašanj ne bo popuščala nobenim pritiskom.
ZR Jugoslavija grozi z bojkotom konference v Bonnu
09. 12. 1997 15.25
Na mednarodni konferenci o izvajanju Daytonskih sporazumov v Bonnu je ZR Jugoslavija danes zagrozila z bojkotom. Razprava o razmerah na Kosovu kot tema te konference naj bi bila po mnenju enega od predstavnikov jugoslovanskega zunanjega ministrstva - "povsem nemogoča". To naj bi bilo mešanje v notranje jugoslovanske zadeve.
Minister Porges o prostotrgovinskem sporazumu s Slovenijo
09. 12. 1997 15.16
Hrvaški minister za gospodarstvo Nenad Porges je poudaril, je za Hrvaško, ki ni niti članica Svetovne trgovinske organizacije niti Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA), uspešen konec pogajanj o sklenitvi prostotrgovinskega sporazuma s sosednjo Slovenijo še posebej pomemben.
Amistad od jutri v ameriških kinodvoranah
09. 12. 1997 14.59
Najnovejši film ameriškega režiserja Stevena Spielberga z naslovom Amistad bodo, tako kot je bilo predvideno, začeli predvajati v ameriških kinodvoranah jutri. Sodišče v Los Angelesu je namreč zavrnilo zahtevo pisateljice Barbare Chase-Riboud o prepovedi predvajanja filma, za katerega pisateljica meni, da je plagiat.
Občinske svete bodo vodili župani
09. 12. 1997 14.48
Novela zakona o lokalni samoupravi, ki jo je vlada sprejela minuli teden, bo posegla predvsem v organizacijo dela občinskih organov in med drugim odpravila njihovo nepovezano delovanje, saj naj bi v skladu s predlaganimi rešitvami občinske svete vodili župani. Namestnik direktorja vladne službe za lokalno samoupravo Stane Vlaj pa je spregovoril o pripravah na podpis Evropske okvirne konvencije o čezmejnem sodelovanju teritorialnih skupnosti. Minister brez listnice, pristojen za lokalno samoupravo, je opozoril, da bo moral državni zbor pred sprejemom zakona, ki ga bo vlada vložila v prvo branje, glede na vsebino sprememb, ki zadevajo koristi občin, pridobiti njihovo mnenje.
Slovenija mora temeljito pregledati, do kam je prišla na področju človekovih pravic
09. 12. 1997 14.41
Varuh človekovih pravic Ivan Bizjak je v izjavi ob mednarodnem dnevu človekovih pravic, 10. decembru, med drugim poudaril, da mora Slovenija v jubilejnem letu, ko bomo proslavljali petdeseto obletnico razglasitve splošne deklaracije o človekovih pravicah, še posebej temeljito pregledati, do kam je prišla na svoji poti. Proslavljanje bo utemeljeno le, če bomo dosledni pri upoštevanju in spoštovanju s splošno deklaracijo, drugimi mednarodnimi akti in ustavo zagotovljenih pravic. Najboljša počastitev obletnice bo izboljšanje stanja na področjih, kjer je posameznik najpogosteje soočen s kršitvami pravic in nepravilnostmi. Država mora z nadzorstvenimi, izobraževalnimi in zakonodajnimi ukrepi poskrbeti, da pri njenem delovanju ne bo prihajalo do kršitev človekovih pravic, hkrati pa mora s svojim delovanjem zagotavljati spoštovanje človekovega dostojanstva vsakogar, ki živi v državi ali pride vanjo, je poudaril Bizjak. Dodal je, da izpolnjevanje obveznosti, ki si jih je naložila država do žrtev vojnega nasilja, žrtev teptanja pravic v povojnem obdobju in tistih, ki jim je bilo krivično odvzeto premoženje, poteka prepočasi.
Pogajanja LDS in SLS o NKS se bodo nadaljevala
09. 12. 1997 14.39
Vladni stranki, Liberalna demokracija Slovenije (LDS) in Slovenska ljudska stranka (SLS), na sinočnjem sestanku nista uspeli rešiti vprašanja mandata oziroma sestave Nacionalnega kurikularnega sveta za prenovo učnih programov. Pogajanja za zaprtimi vrati bodo nadaljevali, v času usklajevanj pa naj predstavniki strank ne bi dajali izjav za javnost.
Predlog o 5-odstotnem povprečnem zmanjšanju emisij plinov
09. 12. 1997 14.35
Raul Estrada, predsednik pogajalskega odbora na mednarodni konferenci Združenih narodov o podnebnih spremembah v japonskem Kjotu, je danes predstavil predlog o 5-odstotnem povprečnem zmanjšanju emisije plinov z učinkom tople grede do leta 2010. Predlog zadeva tri in ne šest ozračju škodljivih plinov, kot so predlagale ZDA.
Začetek pogajanj o uradnem koncu korejske vojne
09. 12. 1997 14.33
V Ženevi se se danes začela mirovna pogajanja med Severno in Južno Korejo, na katerih sodelujejo tudi predstavniki ZDA in Kitajske. Cilj pogajanj je sklenitev mirovnega sporazuma med Korejama, s čimer bi bila tudi uradno končana korejska vojna.
Sporazum med Mehiko in EU
08. 12. 1997 16.24
Evropska unija in Mehika sta danes ob robu zasedanja zunanjih ministrov EU v Bruslju podpisali dva sporazuma o krepitvi sodelovanja in spodbujanju trgovinske menjave.
Sadako Ogata ocenjuje položaj beguncev
08. 12. 1997 12.53
Visoka komisarka ZN za begunce Sadako Ogata je v poročilu o položaju beguncev ocenila, da bi bilo treba več storiti za varnost ljudi v njihovih domovinah.Zapisala je, da je čedalje več razseljenih oseb, tistih torej, ki so zbežale z domov, a so ostale v svoji domovini, medtem ko je beguncev v pravem pomeni besede le še dobra polovica od 22 milijonov ljudi, za katere skrbi Visoki komisariat ZN za begunce (UNHCR). Ocenjujejo, da je po svetu še 25 milijonov razseljenih oseb, za katere pa UNHCR ne skrbi.
Zunanji minister Boris Frlec na konferenci v Bonnu
08. 12. 1997 12.45
V torek in sredo, 9. in 10. decembra 1997, bo na Petersbergu v Bonnu potekala mednarodna konferenca o implementaciji miru v Bosni in Hercegovini. Gre za četrto zasedanje Sveta za implementacijo miru (PIC - Peace Implementation Council), mednarodnega organa, ki je bil ustanovljen v Londonu decembra 1995, neposredno po podpisu Daytonskega sporazuma.
Razprava o emisijah toplogrednih plinov se še nadaljuje
08. 12. 1997 09.30
EU je na konferenci o podnebju v Kjotu znova zavrnila vsakršen predlog sporazuma, ki bi določal zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v ozračje po državah. Luksemburški minister za okolje Johny Lahure je odločno zavrnil takšen predlog, ki so ga dale ZDA, Japonska in države v razvoju, češ da ne prispeva k napredku pogajanj. Ameriški podpredsednik Al Gore pa je po telefonskem pogovoru s predsednikom Billom Clinotnom zatrdil, da bodo ZDA pokazale več prožnosti na pogajanjih v prizadevanju za zmanjšanje učinka tople grede.
Kaj bo ruska mladina ko odraste?
08. 12. 1997 08.59
Neuradna raziskava skupne najstnikov na ruskem daljnem vzhodu je pokazala, da številni svojo prihodnost vidijo v kriminalu. Petindvajset odstotkov deklic je tako izjavilo, da bi rade postale prostitutke, medtem ko je sedemindvajset odstotkov dečkov povedalo, da bi si vsakdanji kruh radi služili kot izsiljevalci in gangsterji. V Rusiji postaja kriminal zaradi pomanjkanja dobrih služb vse bolj endemičen. Kar slaba desetina udeležencev raziskave, ki ga je pedagoška fakulteta iz Južnosahalinska izvedla med mladimi na polotoku Sahalin, sanja o tem, da bi postali poklicni morilci.
Vprašanje razširitve Varnostnega sveta ostaja odprto
06. 12. 1997 12.58
Brez zbližanja stališč se je v petek v New Yorku končala dvodnevna razprava o sporni razširitvi Varnostnega sveta Združenih narodov (VS ZN). Na njej so podvomili, da bi lahko pogovore glede zastalega reformnega procesa znova spravili v tek, čeprav je Generalna skupščina ZN kljub štiriletnim neuspešnim prizadevanjem pokazala zanimanje za rešitev vprašanja nove strukture VS. ZDA, ki lahko s pravico veta onemogočijo vsakršno reformo VS, vztrajajo pri svojem stališču o razširitvi števila sedežev VS za pet ali šest sedežev.
Domnevnega ameriškega vohuna bodo izpustili iz pripora
06. 12. 1997 12.00
Vodja ruske obveščevalne službe Nikolaj Kovaljov je danes napovedal, da bodo ameriškega državljana Richarda Blissa, ki so ga Rusi obtožili vohunstva, izpustili iz pripora. Po njegovih besedah se bo to verjetno zgodilo še danes.
Hčerka Judinje in nacista bo objavila svojo zgodbo
06. 12. 1997 11.34
Angela Schluter, ki se je rodila med 2. svetovno vojno v Nemčiji materi Judinji in nacističnemu vojaku, namerava po 50-ih letih objaviti zgodbo svoje družine.
Potres vTokiu
06. 12. 1997 11.05
Japonsko prestolnico Tokio je davi stresel potres z močjo 4,7 stopnje po Richterjevi lestvici. Žrtev ni bilo, o gmotni škodi pa še ni poročil. Gorišče potresa je bilo 70 kilometrov pod zemljo v Šibi blizu Tokia.
Japonski trg ostaja zaprt za Kodak
06. 12. 1997 11.02
Svetovna trgovinska organizacija (WTO) je v petek zavrnila ameriško tožbo v sporu med ameriškim Kodakom in japonskim Fujijem o odpiranju japonskega trga. WTO je zavrnila vse argumente Kodaka in ameriškega trgovinskega predstavnika ter potrdila, da lahko japonski trg ostane zaprt za Kodakove proizvode. Ta odločitev WTO je preliminarna, uradno pa naj bi rezultate objavili šele februarja. Ameriška ministrica za trgovino Charlene Barshefsky je že izrazila razočaranje nad odločitvijo WTO, tiskovni predstavnik Bele hiše Michael McCurry pa je dejal, da je status quo nesprejemljiv, zato si bodo ZDA še naprej močno prizadevale, da bi dosegle dostop na japonski trg.
EU in ZDA pripravljata skupno izjavo o Bližnjem vzhodu
06. 12. 1997 10.56
Ameriški predsednik Bill Clinton in vodilni politiki EU so svoje pogajalce na konferenci o podnebnih razmerah v Kjotu pozvali, naj najdejo skupno rešitev. V izjavi po sinočnjem drugem vrhu ZDA in EU v Washingtonu sta obe strani podčrtali pripravljenost za sodelovanje. Clinton se je srečal s sedanjim predsedujočim EU Jean-Claudom Junckerjem in predsednikom Evropske komisije Jacquesom Santerjem. V sporu glede sankcij ZDA proti podjetjem iz Tretjega sveta, ki poslujejo s Kubo, Iranom in Libijo, ni prišlo do napredka. Juncker je označil sankcije kot "nesprejemljive", Clinton pa je jasno povedal, da bo sankcije uvedel, če bo to upravičeno. Luksemburški zunanji minister Jacques Poos pa je v Washingtonu povedal, da EU in ZDA pripravljata skupno izjavo o Bližnjem vzhodu. Dodal je, naj bi o objavi izjave razmislili šele, ko se bo ameriška državna sekretarka Madeleine Albright sestala z izraelskim premierom Benjaminom Netanjahujem in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Poos je dodal, da si EU želi tesnejše sodelovanje z ZDA pri reševanju krize na Bližnjem vzhodu.
Pred vrhom EU srečanje med Chiracom in Kohlom
05. 12. 1997 17.34
Nemški kancler Helmut Kohl in francoski predsednik Jacques Chirac sta se danes v Bonnu sestala na pripravljalnih pogovorih pred vrhom Evropske unije, ki bo sredi decembra v Luxembourgu. Kohl je pred srečanjem povedal, da bosta s Chiracom izmenjala mnenja o celi paleti vprašanj v zvezi z EU.
Podpis prostotrgovinskega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško bo prihodnji petek
05. 12. 1997 16.06
Predsednik slovenske vlade Janez Drnovšek in hrvaški premier Zlatko Mateša bosta sporazum o prosti trgovini med Slovenijo in Hrvaško predvidoma podpisala prihodnji petek v Zagrebu. Hrvaška bo tako postala 30. država, s katero Slovenija pri trgovanju uporablja določila prostotrgovinskega sporazuma. Sporazum naj bistopil v veljavo prvega januarja prihodnje leto.
Lojze Marinček se je sestal z vodstvom mariborske univerze
05. 12. 1997 15.55
Minister za znanost in tehnologijo Lojze Marinček, ki sta ga spremljali državna sekretarka Verica Trstenjak in svetovalka Aljana Pogačnik, se je danes sestal z vodstvom Univerze v Mariboru. Pogovarjali so se o sistemskih vprašanjih organizacijskega, finančnega in gmotnega položaja raziskovalne dejavnosti, o sprejemanju novega zakona o raziskovalni dejavnosti, ustanoviteljski obveznosti ministrstva do mariborske univerze v letošnjem in prihodnjem letu, obnovi raziskovalne opreme in razpisih prijav v prihodnjem letu ter o poteku financiranja in gradnje univerzitetne zgradbe na Slomškovem trgu v Mariboru.
Prekinjena razprava o lustracijski zakonodaji
05. 12. 1997 15.28
Državni zbor (DZ) je prekinil izredno zasedanje in razpravo o predlogu Socialdemokratske stranke Slovenije (SDS) in Slovenskih krščanskih demokratov (SKD) za sprejem resolucije o protipravnem delovanju komunističnega totalitarnega režima, med katero je uvodna razprava Zorana Lešnika (DeSUS) sprožila kar 54 ugovorov. Po napovedih predsedujočega Andreja Gerenčerja bo DZ zasedanje in "lustracijsko razpravo" nadaljeval predvidoma v torek, 9. decembra, ob 14. uri.
Evropski ministri za zdravstvo soglašajo o prepovedi oglaševanja tobaka
05. 12. 1997 09.40
Evropski ministri za zdravstvo so po skoraj deseturnih pogajanjih v četrtek zvečer v Bruslju sprejeli dogovor o prepovedi oglaševanja tobaka in tobačnih izdelkov v Evropi, in sicer s prehodnimi obdobji, v katerih naj bi odlok vstopil v veljavo. Tako dogovor predvideva štiriletno prehodno obdobje za časopisje, pet let za sponzorstvo ter največ osem let za velike svetovne dogodke, kot sta tekmovanji za Grand Prix in Formulo 1. O dokumentu bo odločal še Evropski parlament.
Nemčija in Japonska bosta dobili stalna sedeža v VS?
05. 12. 1997 09.38
Nemčija in Japonska sta v okviru Generalne skupščine ZN zahtevali takojšen začetek izvajanja reform Varnostnega sveta ZN. Temu nasprotuje Italija, Generalna skupščina pa naj bi razpravo o tem vprašanju nadaljevala danes. Japonska in Nemčija, ki uživata podporo ZDA, naj bi dobili stalna sedeža v Varnostnem svetu, za isto mesto pa se potegujejo še nekatere druge države, med njimi je najbolj vztrajna Italija.
Štiri države so se zadnji trenutek premislile
05. 12. 1997 09.30
Konvencijo o prepovedi uporabe, proizvodnje in skladiščenja ter transferja protipehotnih min je podpisalo 121 držav in ne 125, kot je bilo prvotno sporočeno. Štiri države so se namreč v zadnjem trenutku odločile, da ne bodo podpisale omenjenega dokumenta. Organizatorji niso znali povedati, katere so to, zato naj bi bilo o tem kaj več znanega danes. Za žrtve protipehotnih min so države do konca tridnevne konference v Ottawi obljubile približno 400 miliijonov dolarjev. Evropska unija je žrtvam obljubila 138 milijonov USD, Norveška 120 milijonov USD, Japonska 80 milijonov USD, Kanada 70 milijonov USD.