OBLETNICA

Obletnica komunistične revolucije na Kubi
02. 01. 2001 00.00
Na Kubi so novoletno zabavo sinoči nadaljevali s praznovanjem največjega državnega praznika, 42. obletnice komunistične revolucije. Prvega januarja leta 1959 je otok, ki je bil do takrat pod močnim vplivom Združenih držav Amerike, bežeč pred revolucijo zapustil predsednik Battista, oblast pa je prevzel Fidel Castro.

300-letnica Slovenske filharmonije
27. 12. 2000 00.00
Leta 2001 bo slovenska glasbena javnost praznovala 300-letnico nastanka Academie Philharmonicorum - predhodnice današnje Slovenske filharmonije. Ob tej priložnosti je njena direktorica Mojca Menart pojasnila, kako poteka prenova stavbe in kakšni so programski načrti za jubilejno sezono.

Jutri obletnica sprejema ustave
22. 12. 2000 00.00
Na jutrišnji dan, 23. december, je Skupščina Republike Slovenije pred devetimi leti sprejela prvo ustavo samostojne Slovenije, omenjeni datum pa je ustavno sodišče leta 1997 razglasilo za Dan ustavnosti. Za Dan ustavnosti se je ustavno sodišče odločilo po zgledu tujih ustavnih sodišč, saj sprejem ustave za Slovenijo pomeni tudi prehod v svobodno in demokratično družbo. S sprejetjem ustave je bil postavljen temelj novemu pravnemu sistemu, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, na načelih pravne in socialne države, na parlamentarni obliki državne oblasti ter na načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno.

50. obletnica obstoja UNHCR
13. 12. 2000 00.00
Visoki komisariat Združenih narodov za begunce (UNHCR) bo jutri slavil 50. obletnico svojega obstoja, čeprav so mu njegovi ustanovitelji prerokovali precej krajše življenje. UNHCR je med svojim obstojem pomagal več kot 50 milijonom beguncev iz celega sveta. Danes je navzoč v 120 državah, za svoje delovanje pa je doslej prejel tudi dve Nobelovi nagradi za mir, leta 1954 in 1981.

Ob 100-ti obletnici Verdijeve smrti
12. 12. 2000 00.00
V Milanu, New Yorku in Madridu se bodo decembra z novimi produkcijami Trubadurja spomnili 100-letnice smrti italijanskega skladatelja Giuseppeja Verdija. Okrogla obletnica Verdijeve smrti bo sicer prihodnje leto, na to pa se pripravljajo operne hiše in festivali po vsem svetu. Tako bo kar 17 opernih hiš in festivalov v prihodnjem letu uprizorilo Trubadurja, 20 se jih je odločilo za Traviato, 14 za Aido, prav toliko za Falstaffa, v 13 pa bodo postavili Rigoletta.

Prva obletnica Tuđmanove smrti
09. 12. 2000 00.00
Na Hrvaškem se bodo jutri ob prvi obletnici smrti spomnili prvega predsednika samostojne Hrvaške, Franja Tuđmana. Vlada ob tej priložnosti ne bo pripravila spominske slovesnosti, njegova Hrvaška demokratska skupnost (HDZ) pa je pozvala prebivalce, naj se mu poklonijo na grobu na zagrebškem pokopališču Mirogoj, napovedala pa je tudi pripravo spominskih slovesnosti v več mestih po državi in ljudi pozvala, naj na svojih oknih nocoj prižgejo sveče. Hrvaški poslanci so se spominu Tuđmana z minuto molka poklonili včeraj. Predsednik sabora Zlatko Tomčić je ob tem dejal, da je Tuđman kot prvi demokratično izvoljeni predsednik samostojne Hrvaške veliko prispeval k oblikovanju in vodenju samostojne hrvaške države. Po besedah Tomčića pa je nesporen tudi Tuđmanov prispevek k organizaciji hrvaške obrambe pred agresijo nekdanje SFRJ.

Deseta obletnica Fidesa
08. 12. 2000 00.00
Leto, v katerem je zdravniški sindikat Fides praznoval deseto obletnico delovanja, si bodo v sindikatu zapomnili predvsem po dolgotrajnih in na koncu tudi uspešnih pogajanjih glede uskladitve zdravniških plač s sodniškimi. Podpis aneksa, ki v prihodnjem letu predvideva drugi del uskladitve plač, je zato odmeval tudi na današnji redni letni konferenci sindikata.

Obletnica vrha WTO v Seattlu
01. 12. 2000 00.00
V Seattlu, kjer je prav pred letom dni potekala ministrska konferenca Svetovne trgovinske organizacije (WTO), se je zbralo kakih 100 protestnikov, ki jih je policija razgnala s solzivcem. Med sinočnjimi protesti je bil lažje ranjen neki policist. Policija je še sporočila, da so zaradi vandalizma tokrat aretirali najmanj štiri protestnike.

Obletnica Antona Martina Slomška
25. 11. 2000 00.00
Pred jutrišnjo 200-letnico rojstva blaženega škofa Antona Martina Slomška bo v mariborski stolnici na Slomškovem trgu danes ob 18. uri slovesna večerna maša. Po maši bo v okviru Slomškovega večera koncert Stolnega zbora pod vodstvom Lučke Fortek-Hojnik in organista Mateja Podstenška, so sporočili iz mariborske škofije. Na Slomškov rojstni dan in slovesni praznik Kristusa Kralja pa bo jutri, 26. novembra, ob 9. uri v stolnici slovesna škofova sveta maša, ki jo bo daroval mariborski škof Franc Kramberger. Pri maši bodo škofu Krambergerju čestitali za 40 let duhovniške in 20 let škofovske službe.

Unikata po 450 letih v Sloveniji
24. 11. 2000 00.00
Ob 450-letnici od nastanka prvih dveh slovenskih knjig, Katekizma in Abecedarija Primoža Trubarja, je slovenski predsednik Milan Kučan v Cankarjevem domu odprl razstavo Prve slovenske knjige, kjer so razstavljeni vsi slovenski tiski iz 16. stoletja, prvič po 450 letih pa sta v Sloveniji na ogled unikata prvih dveh Trubarjevih del. V otvoritvenem govoru je izrazil hvaležnost začetnikom slovenske besede, Trubarju, Bohoriču in Dalmatinu. Ti so po njegovih besedah ustvarili prihodnost, ki nam je kasneje dala Prešerna, Kosovela, Gradnika in druge.

Prva obletnica Petrola v BiH
21. 11. 2000 00.00
Petrol je danes s simbolično tramvajsko vožnjo po Sarajevu in z odprtjem štirih novih bencinskih servisov zabeležil prvo obletnico obstoja svojega hčerinskega podjetja Petrol BH Oil Company, ki se skupaj z matično družbo uvršča med prve tri največje oskrbovalce bosansko-hercegovskega naftnega trga. Petrol se ukvarja z naftno veleprodajo, z zagotovitvijo ustreznih skladiščnih zmogljivosti in z izgradnjo skupaj šestih bencinskih servisov pa mu je uspelo vstopiti tudi na področje maloprodaje z naftnimi proizvodi. Petrol BiH letno zagotovi preko 200.000 ton nafte, v njegovi franšizni mreži, ki danes šteje šest bencinskih servisov, pa bo do konca leta 2001 predvidoma že 16 maloprodajnih mest.

Obletnica smrti Franca
19. 11. 2000 00.00
Ob 25. obletnici smrti nekdanjega španskega fašističnega diktatorja Franca se je v središču Madrida zbralo nekaj tisoč pristašev njegovega režima. Istočasno pa so le nekaj ulic stran potekale tudi demonstracije nasprotnikov fašizma. Ti so razbili več izložb, zato so jih posebne enote policije grobo in z udarci razgnale.

Obletnica ZRC
16. 11. 2000 00.00
Ob obletnici Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU bo v ponedeljek, 20. novembra, v Prešernovi dvorani SAZU slovesnost, na kateri bosta slavnostna govornika predsednik znanstvenega sveta ZRC SAZU dr. Matej Gabrovec in direktor centra dr. Oto Luthar. Slednji rad poudarja, rad stavi na tiste, ki jih intrigirajo delovni postopki in vsebina, manj pa na tiste, ki svoj pomen in ugled gradijo na najrazličnejših funkcijah. Trditev velja tudi za ZRC SAZU kot ustanovo. ZRC SAZU je 19. novembra leta 1981 ustanovila SAZU. Deluje kot samostojni javni raziskovalni zavod z mrežo 17 raziskovalnih inštitutov. V letu 2000 so na ZRC še posebej ponosni na bogato produkcijo svoje založbe, pri kateri bo poleg periodičnih publikacij do konca leto izšlo 24 znanstvenih del s področja antropologije, arheologije, etnologije, filozofije, geografije, jezikoslovja, muzikologije, zgodovine in drugih ved, poleg njih pa še zbornik ob 80-letnici akademika Emilijana Cevca.

Obletnica prvega dvokolesa Tomos
10. 11. 2000 00.00
Ob slovesnosti 45-letnice proizvodnje prvega dvokolesa Tomos v Kopru je predsednik poslovodnega odbora podjetja Tomos Goran Petek razglasil tudi konec prve faze prestrukturiranja podjetja, ki je potekalo od njegovega vstopa v Holding Hidria pred tremi leti. Poleg proizvodnje dvokoles so v zadnjih letih v Tomosu uspešno prestrukturirali podjetje na Nizozemskem, kjer poteka trženje za trg EU, izoblikovali lastno distribucijsko mrežo v ZDA in postali razvojni dobavitelj proizvajalca dvokoles BMW.

Obletnica odhoda jugoslovanske vojske
26. 10. 2000 00.00
Osrednja slovesnost ob deveti obletnici odhoda JLA iz Slovenije je potekala v Vojašnici Vrhnika, ki so jo ob tej priložnosti preimenovali v "Vojašnico 26. oktober". Obrambni minister Janez Janša je med slavnostnim nagovorom poudaril, da Slovenija pred desetimi leti, razen vizije samostojnosti, ni imela skoraj ničesar. "Zmagalo pa ni samo orožje, ampak tudi visoka stopnja enotne volje naroda, ki ni želel izpustiti ponujene zgodovinske priložnosti. S tem, ko je zadnji vojak zapustil našo državo, je bil izpolnjen tudi zadnji pogoj, da gre Slovenija lahko po svoji poti samostojnosti in mednarodnega priznanja," je povedal obrambni minister in se zahvalil vsem, ki so sodelovali v osamosvojitvenih procesih.

100. obletnica Gimnazije Poljane
21. 10. 2000 00.00
Ljubljanska Gimnazija Poljane letos slavi 100. obletnico. Praznovanje stoletnice gimnazije je v znamenju številnih prireditev. Tako se je sredi

Hrvaški znanstveniki o meji na morju
21. 10. 2000 00.00
V Zagrebu je danes potekala konferenca, na kateri so hrvaški znanstveniki predstavili svoja stališča do meje na morju med Hrvaško in Slovenijo. Akademik Vladimir Ibler, član hrvaške ekspertne skupine za določitev meje, je dejal, da sta zahtevi slovenske strani, zapisani v memorandumu iz leta 1993 - da ima Slovenija pravico do popolne suverenosti nad celotnim akvatorijem v Piranskem zalivu, in po dostopu do odprtega morja - popolnoma nesprejemljivi za hrvaško stran.

Deseta obletnica Kobariškega muzeja
21. 10. 2000 00.00
V Kobariškem muzeju bo danes potekala osrednja prireditev, s katero bodo zaznamovali okroglo, deseto obletnico delovanja muzeja. Letošnje praznovanje okroglega jubileja bo potekalo v znaku podelitve posebnih priznanj ustanovam in posameznikom, ki so največ prispevali k ustanovitvi muzeja in njegovemu uspešnemu delovanju. Sočasno bodo odprli tudi razstavo Kobariški muzej 1990 - 2000, o prehojeni poti bo z nekaterimi podatki postregel tudi priložnostni zbornik. Slavnostni govornik na prireditvi bo državni sekretar na kulturnem ministrstvu Silvester Gabršček.

Deveta obletnica denarne osamosvojitve Slovenije
08. 10. 2000 00.00
Osmega oktobra 1991 je Slovenija razglasila denarno osamosvojitev in uvedla tolar kot slovenski denar. Devetletno obdobje je pokazalo, da tolar pridobiva zaupanje tako pri Slovencih kot tudi v tujini. Po besedah guvernerja Banke Slovenije (BS) Franceta Arharja je centralna banka z doseženim, ob vseh spremembah, ki so zvrstile v tem obdobju -privatizacija, sanacija bank, kot tudi kot tudi spremembe, ki jih je doživel svet, predvsem v zvezi z dodatno svobodo pri gibanju kapitala -, na splošno zadovoljna.

25. obletnica Univerze v Mariboru
27. 09. 2000 00.00
Univerza v Mariboru je svojo 25. obletnico prenašala direktno po Internetu. Dosegli so nepričakovano velik mednarodni obisk spletnega prenosa. 25. obletnico Univerze v Mariboru, ki jo je slovensko občinstvo lahko spremljalo v neposrednem televizijskem prenosu, si je mednarodna javnost lahko ogledala v internetu. Amis.net in mariborska Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko sta pripravila neposredni internetni prenos glavne ter nekaterih spremljajočih prireditev s pomočjo hitre brezžične povezave (1Mbit/s) ter Real VideoTM tehnologije. Spletni prenos prireditev v živo si je v treh dneh ogledalo skoraj tisoč obiskovalcev iz različnih koncev sveta, spletno stran pa je obiskalo nekaj tisoč ljudi. Posnetke prireditve si je še vedno moč ogledati na spletnem naslovu http://www.25let.uni-mb.si. »

Mednarodni dan gluhih
23. 09. 2000 00.00
Svoj mednarodni dan danes, 23. septembra, praznujejo "socialni Robinzoni", kot včasih v stroki imenujejo gluhe. Dan bo obeležila tudi slovenska Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije, ki v enajstih regijskih društvih združuje 6100 članov gluhih in naglušnih oseb. Osrednja prireditev bo v Kranju, saj društvo za Gorenjsko letos praznuje 45 let delovanja. Sicer pa je letošnje leto okrogla obletnica še vsaj dveh pomembnejših dogodkov za slovenske gluhe

Dvajseta obletnica začetka iraško-iranske vojne
21. 09. 2000 00.00
Po vkorakanju iraške vojske na iransko ozemlje 22. septembra pred dvajsetimi leti se je začela iraško-iranska vojna. Glavni razlogi za eno najdražjih in najbolj krvavih vojn so bila verska nasprotja, obmejni spori in politične razlike. Oboroženi spopadi v Perzijskem zalivu med sovražnima sosedama so zahtevali milijon življenj, po nekaterih podatkih celo več, nobena država pa ni pridobila več ozemlja ali dosegla politične prevlade. Mirovni sporazum, ki sta ga državi pod pokroviteljstvom ZN podpisali leta 1988, temeljnih vprašanj ni rešil. Raketni napadi in obojestranska obtoževanja se še vedno nadaljujejo.

Druga obletnica bombnega napada
15. 08. 2000 00.00
Ob drugi obletnici bombnega napada v severnoirskem mestu Omagh sta britanski premier Tony Blair in njegov irski kolega Bertie Ahern prosila prebivalce za pomoč pri iskanju storilcev. Doslej policija v zvezi z napadom, v katerem je umrlo 29 ljudi, namreč še ni prijela nikogar. V skupni izjavi sta Blair in Ahern poudarila, da bi bilo pravično, da bi ljudi, odgovorne za tragedijo v Omaghu, privedli pred sodišče. Na vodjo severnoirskih protestantskih skrajnežev in nekdanjega poveljnika teroristične skupine Ulstrski borci za svobodo (UFF) Johnnyja Adaira pa je bil izveden atentat, ki ga je Adair preživel z lažjimi poškodbami. Kot je povedal vodja političnega krila UFF, Ulstrske demokratske stranke, John White, je do napada prišlo v trenutku, ko je Adair parkiral avtomobil v nekem protestantskem delu Belfasta in hotel izstopiti. Takrat je mimo pripeljal avtomobil in eden od napadalcev je skozi vetrobransko steklo vrgel cevno bombo.

Stota obletnica boksarske vstaje
12. 08. 2000 00.00
Te dni mineva sto let od zatrtja boksarske vstaje na Kitajskem, ki je bila uperjena proti krščanstvu in tujcem. Evropske države, ZDA in Japonska so 14. avgusta 1900 v Peking poslale svoje čete, ki so končale 55-dnevno obleganje diplomatske četrti. Leta 1899 začet upor tajne zveze boksarjev oziroma zveze pravične in složne pesti, katere člani so častili staro kitajsko borilno veščino in so se čutili neranljive, je bil poskus, da bi v 19. stoletju v polkolonialno odvisnost potonjeno Kitajsko osvobodili tujega vpliva in nacionalne sramote.

Obletnica jedrskega napada na Nagasaki
09. 08. 2000 00.00
V japonskem mestu Nagasaki se je približno 30.000 ljudi poklonilo spominu na žrtve atomske bombe, ki so jo na današnji dan pred 55. leti na mesto odvrgli Američani in ki je terjala več kot 70.000 življenj. Napad na Nagasaki je ameriško letalstvo izvedlo le tri dni po bombandiranju

Civilisti bežijo iz Čečenije
07. 08. 2000 10.17
Ruske sile trdijo, da so v zadnjih dveh dneh v Čečeniji ubile 160 čečenskih borcev. Ruske enote so konec tedna napadale območja na vzhodu in jugozahodu Čečenije, je sporočilo poveljstvo ruskih sil za Severni Kavkaz.

Obletnica eksplozij atomske bombe
06. 08. 2000 19.50
V japonskem mestu Hirošima se je danes zbralo približno 50.000 ljudi, žrtev prve atomske bombe, ki so jo pred 55-imi leti odvrgli Američani. Ob 8.15 po lokalnem času so se prebivalci Hirošime tragičnega dogodka spomnili z minuto molka.

10. obletnica embarga v Iraku
06. 08. 2000 17.23
Uradni iraški tisk je danes, ob 10. obletnici uvedbe mednarodnega embarga proti Iraku, embargo označil za ''zločin proti človečnosti''. ''Deseto leto sankcij se začenja brez najmanjšega upanja, da bo Varnostni svet spoštoval svoje obveznosti do Iračanov in brez svetlobe na koncu predora,'' je zapisal dnevnik As-Saura vladajoče stranke Bas.

Slovesnosti na Hrvaškem
06. 08. 2000 08.58
V Kninu so včeraj pripravili osrednjo prireditev v počastitev hrvaškega nacionalnega praznika, dneva domovinske hvaležnosti, na zagrebškem pokopališču Mirogoj so vence položili predstavniki hrvaške vlade, predsednika republike, obrambnega in notranjega ministrstva, sabora in samega mesta Zagreb, slovesno pa je bilo tudi v Vukovarju. Z dnevom domovinske hvaležnosti se na Hrvaškem spominjajo na operacijo Nevihta, v kateri so hrvaške sile leta 1995 porazile uporne krajinske Srbe. Hrvaški premier Ivica Račan je na slovesnosti na Mirogoju dejal, da je dan domovinske hvaležnosti ''dan, ki simbolizira odnos do vseh tistih, ki so pripomogli v borbi za hrvaško neodvisnost, posebej v oboroženem boju proti velikosrbskem agresorju''.

Slovesnosti na Hrvaškem
06. 08. 2000 00.00
V Kninu so včeraj pripravili osrednjo prireditev v počastitev hrvaškega nacionalnega praznika, dneva domovinske hvaležnosti, na zagrebškem pokopališču Mirogoj so vence položili predstavniki hrvaške vlade, predsednika republike, obrambnega in notranjega ministrstva, sabora in samega mesta Zagreb, slovesno pa je bilo tudi v Vukovarju. Z dnevom domovinske hvaležnosti se na Hrvaškem spominjajo na operacijo Nevihta, v kateri so hrvaške sile leta 1995 porazile uporne krajinske Srbe. Hrvaški premier Ivica Račan je na slovesnosti na Mirogoju dejal, da je dan domovinske hvaležnosti ''dan, ki simbolizira odnos do vseh tistih, ki so pripomogli v borbi za hrvaško neodvisnost, posebej v oboroženem boju proti velikosrbskem agresorju''.