ORF
Barbapapa ponovno na sporedu
06. 07. 2002 00.00
Avstrijska državna televizija ORF bo s ponedeljkom znova začela predvajati zelo priljubljeno risano serijo iz 70. let Barbapapa.
Sadovnik zahteva pojasnilo
03. 07. 2002 00.00
Zaradi Haiderjevih zahtev po ukinitvi slovenskega Radia dva predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Bernard Sadovnik od avstrijske zvezne vlade in državne radiotelevizije ÖRF zahteva pojasnilo glede nadaljnjega delovanja radijskega programa v slovenščini.
Šest mrtvih v železniški nesreči
26. 02. 2002 00.00
Šest ljudi je umrlo v najhujši železniški nesreči v zadnjih 30 letih, potem ko sta v bližini Dunaja trčila dva vlaka. Po zadnjih podatkih pa je bilo ranjenih tudi 14 potnikov na vlaku, ki je prevažal tovornjake.
Mario Reiter se poslavlja
04. 11. 2001 00.00
Avstrijski smučar Mario Reiter, olimpijski zmagovalec v kombinaciji v Naganu 1998, je dan pred svojim 31. rojstnim dnevom sporočil, da bo končal kariero.
Razpršilo proti antraksu
31. 10. 2001 00.00
Znanstveniki v splošni bolnišnici na Dunaju so v sodelovanju z laboratorijem iz Gradca razvili zaščitno razpršilo proti bakterijam vraničnega prisada.
Identificirana dva Slovenca
12. 11. 2000 00.00
V sobotni tragični nesreči zobate žičnice na Kitzsteinhornu pri Kaprunu so po najnovejših podatkih z 90-odstotno gotovostjo identificirali 155 smrtnih žrtev. Med njimi sta dva Slovenca in Hrvat, 52 Avstrijcev, 42 Nemcev, 17 Japoncev ter osem državljanov ZDA, narodnosti 33 žrtev pa še niso ugotovili, je na novinarski konferenci v Kaprunu sporočil deželni glavar avstrijske zvezne dežele Salzburg Franz Schausberger. Izvedenec z inštituta za sodno medicino v Hamburgu Klaus Pueschel je menil, da bodo večino žrtev lahko identificirali z analizo dednega zapisa in krvne skupine, saj pri visokih temperaturah identitete ni več mogoče ugotavljati s pomočjo oblačil, nakita ali zobovja.
Med žrtvami tudi Slovenci
12. 11. 2000 00.00
V sobotni tragični nesreči zobate žičnice na Kitzsteinhornu pri Kaprunu so po najnovejših podatkih z 90-odstotno gotovostjo identificirali 155 smrtnih žrtev. Med njimi sta dva Slovenca in Hrvat, 52 Avstrijcev, 42 Nemcev, 17 Japoncev ter osem državljanov ZDA, narodnosti 33 žrtev pa še niso ugotovili. Izvedenec z inštituta za sodno medicino v Hamburgu Klaus Pueschel je menil, da bodo večino žrtev lahko identificirali z analizo dednega zapisa in krvne skupine, saj pri visokih temperaturah identitete ni več mogoče ugotavljati s pomočjo oblačil, nakita ali zobovja.
Predsednica svobodnjakov ščiti Haiderja
04. 11. 2000 00.00
Predsednica avstrijskih svobodnjakov (FPÖ) in podkanclerka Susanne Riess-Passer se je v zvezi z vohunsko afero zaradi kraje zaupnih policijskih podatkov iz policijskega računalnika danes postavila na stran svojega predhodnika in enega glavnih osumljencev v omenjeni aferi, koroškega deželnega glavarja Jörga Haiderja. Riess-Passerjeva je za avstrijski radio ORF povedala, da je Haider v aferi žrtev in ne storilec, saj so iz omenjenega računalnika kar 60-krat zahtevali tudi Haiderjeve podatke. Ob tem je še zahtevala pojasnilo, kdo se je zanimal za podatke o nekdanjem voditelju FPÖ.
Riess-Passer za referendum glede širitve EU
22. 10. 2000 00.00
Namestnica avstrijskega kanclerja Susanne Riess-Passer se je danes na avstrijski televiziji ORF izrekla za izvedbo referenduma o širitvi Evropske unije. Po mnenju Riess-Passerjeve bi morali imeti državljani možnost soodločanja glede prihodnosti EU. Z referendumom pa bi si lahko znova pridobili izgubljeno zaupanje državljanov v EU, je še menila namestnica kanclerja. Doslej so se velike odločitve v EU sprejemale mimo njenih državljanov, meni Riess-Passerjeva. Zato bi bilo potrebno upoštevati tudi mnenje ljudi, in sicer ne samo v Avstriji, ampak v vseh članicah unije. Riess-Passerjeva se je zavzela za širitev EU, vendar ob tem, da se izpolnijo določeni pogoji. To stališče vsebuje tudi koalicijski sporazum obeh vladajočih strank v Avstriji, svobodnjakov (FPÖ) in ljudske stranke (ÖVP).
Slovenska manjšina s Haiderjem
01. 08. 2000 19.07
V prostorih koroške deželne vlade se bodo danes popoldne začela pogajanja med Koordinacijskim odborom koroških Slovencev, koroškim deželnim glavarjem Jörgom Haiderjem in predsedniki deželnozborskih strank. Pogajanja, na katerih bodo govorili predvsem o šolstvu, topografiji, manjšinskih vrtcih, medijih in manjšinskem zastopstvu v deželnem zboru na avstrijskem Koroškem, pomenijo odločilni trenutek v reševanju manjšinskega vprašanja, je povedal predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev (NSKS) Bernard Sadovnik. Od izida pogajanj je tudi odvisno, ali bo slovenska manjšina sodelovala na prireditvah ob 80. obletnici plebiscita na avstrijskem Koroškem.
Ukrepi EU proti Avstriji ostajajo
29. 06. 2000 16.55
Dvostranski ukrepi 14 držav Evropske unije proti Avstriji zaenkrat ostajajo v veljavi, je danes v Lizboni sporočil portugalski premier in predsedujoči EU Antonio Guterres in napovedal, da naj bi prdsednik Evropskega sodišča za človekove pravice imenoval tri osebe, ki bodo ''proučile zavezanost avstrijske vlade skupnim evropskim vrednotam, vključno s pravicami manjšin, beguncev in priseljencev''.
Pritožba Budučnosti
02. 05. 2000 16.16
Na sedežu Evropske rokometne zveze (EHF) na Dunaju so opoldne z žrebanjem določili gostitelje prvih in povratnih finalnih tekem v ženskih evropskih pokalih. Avstrijski Hypo Niederoestereich in makedonski Kometal se bosta najprej pomerila v Avstriji, povratno srečanje pa bo v Skopju. Prva srečanja vseh štirih finalnih obračunov bodo 20. in 21. maja, povratna pa 27. in 28. maja.
Avstrijci bodo dopustovali doma
16. 04. 2000 16.21
Sankcije 14 držav članic Evropske unije proti Avstriji so veliko Avstrijcev pripravile do tega, da so spremenili svoje počitniške navade, je danes poročal avstrijski radio ORF.
Lou Reed noče nastopiti v Avstriji
13. 02. 2000 10.43
Ameriški pop zvezdnik Lou Reed trenutno ne želi nastopiti v Avstriji. Kot razlog za odpoved koncerta je navedel politično situacijo v Avstriji po zadnjih volitvah. ''Če so ljudje Haiderja izvolili, upravičujejo njegova dejanja. To pa ne pomeni, da morajo to storiti tudi drugi,'' je Lou Reed dejal v pogovoru za avstrijsko radijsko postajo ORF. Lou Reed trenutno nastopa v Hamburgu v muzikalu Roberta Wilsona POEtry, za katerega je napisal libreto in skladbe.
Znova protestna zborovanja proti črno-modri vladi
12. 02. 2000 10.06
V Avstriji se je več tisoč ljudi sinoči udeležilo demonstracij proti novi črno-modri vladi. Protestna zborovanja, na katerih so obsodili sodelovanje svobodnjaške stranke (FPOe) Jörga Haiderja v vladi, so potekala na Dunaju, v Salzburgu in Gradcu. Ulične demonstracije potekajo že od zaprisege vlade kanclerja Wolfganga Schüssla minuli petek.
Izredno zasedanje avstrijskega parlamenta
09. 02. 2000 09.23
Novi avstrijski kancler Wolfgang Schüssel naj bi danes nastopil v parlamentu, ki je po poročanju ORF spet hermetično zaprt. Pred poslopjem se je razmestilo tisoč policistov, da bi preprečili morebitne izgrede. V avstrijski prestolnici je sinoči proti črno-modri koaliciji protestiralo kakih 2000 ljudi. Demonstracije, ki so se začele ob 16. uri, so se ob 22. uri končale brez izgredov, je povedal predstavnik policije, ki je zaradi protestov včeraj mobilizirala 700 pripadnikov. Za danes ob 17. uri so napovedani novi protesti.
Oblikovan predlog avstrijske vlade
03. 02. 2000 09.18
Vodstvo avstrijske ljudske stranke (OeVP) je v noči na četrtek na Dunaju odobrilo koalicijski sporazum s svobodnjaki (FPOe). Proti sporazumu je bil en sam član, vzdržanih pa ni bilo. Predsednika obeh strank, Wolgang Schuessel in Joerg Haider, naj bi danes predsedniku države Thomasu Klestilu predala seznam bodočih ministrov nove avstrijske vlade, na srečanju pa naj bi na željo avstrijskega predsednika podpisali izjavo o ''temeljnih vrednotah evropske demokracije''. OeVP in FPOe sta se pri razdelitvi ministrstev dogovorili, da naj bi Schuessel postal novi avstrijski kancler, obe stranki pa naj bi imeli po pet ministrov. Svobodnjaki naj bi prevzeli vodenje ministrstev za pravosodje, finance, socialo, obrambo in infrastrukturo. Notranje in zunanje ministrstvo, ministrstvo za kmetijstvo ter gospodarstvo in izobraževanje pa bo v domeni OeVP.
Milijon dolarjev v dobrodelne namene
30. 12. 1999 17.31
Dunajski filharmoniki bodo v prihodnje vsako leto milijon dolarjev namenili v dobrodelne namene. Letos je denar prejela mednarodna pobuda za prepoved protipehotnih min, ki je bila leta 1997 nagrajena tudi z Nobelovo nagrado za mir. Dunajskim filharmonikom bo na novoletnem koncertu 1. januarja 2000 dirigiral Italijan Riccardo Muti. Lani, ko je dirigiral Indijec Zubin Mehta, so koncert prvič neposredno prenašali tudi v Indiji. Prenos novoletnega koncerta z začetkom ob 11.15 bo letos koprodukcija televizij ORF 2, ZDF in japonske televizije NHK. Spremljali pa ga bodo lahko v več kot 40 državah, letos prvič v Avstraliji, Armeniji in Gruziji.
Prenos iz Saalbacha vendarle bo
21. 12. 1999 11.39
Avstrijska nacionalna televizija ORF je vendarle zagotovila neposredni televizijski prenos veleslalomske tekme za svetovni pokal iz Saalbacha.
Brez TV prenosa ne bo tekme v Saalbachu
20. 12. 1999 14.15
Po torkovi slalomski tekmi v Kranjski Gori bodo alpski smučarji prvič v letošnjem svetovnem pokalu nastopili tudi v Avstriji. V sredo je namreč na sporedu prestavljeni veleslalom v Saalbachu, ki so ga morali odpovedati v francoskem Val d'Iseru. Za tekmo je že vse pripravljeno, zataknilo pa se je pri izvedbi televizijskega prenosa.
Pripravljenost na koalicijska pogajanja
05. 12. 1999 17.08
Predsedujoči Avstrijske ljudske stranke (OeVP) Wolfgang Schuessel je danes izrazil pripravljenost na koalicijska pogajanja s socialdemokrati (SPOe) kanclerja Viktorja Klime. Vsekakor pa bo šla OeVP na pogajanja ''z jasno definiranimi načeli'', je na avstrijski televiziji ORF dejal Schuessel.
Odkrili stanovanje terorista
17. 09. 1999 12.34
Dan po smrti domnevnega pripadnika teroristične skupine Rdeče brigade (RAF) Horsta Ludwiga Meyerja na Dunaju so včeraj odkrili stanovanje, v katerem sta prebivala Meyer in njegova spremljevalka Andrea Klump. Avstrijski notranji minister Karl Schloegel je za avstrijsko televizijo ORF dejal, da je par v Avstriji najverjetneje prebival že od leta 1996. Stanovanje so sinoči preiskali, vendar policija ni odkrila nobenih dokazov, da bi par načrtoval morebitne napade. Meyerja je v sredo ustrelila policija, njegovo spremljevalko, ki so jo iskali že od leta 1994, pa so priprli. 43-letnega Meyerja so iskali zaradi sodelovanja pri umoru direktorja Siemensa Karla Heinza Beckurtsa v letu 1986.
Precejšnja škoda nočnih neurij v Avstriji
08. 08. 1999 11.03
V Avstriji so neurja v noči na nedeljo povzročila precejšnjo škodo. V južnem delu Spodnje Avstrije so bile poplavljene številne hiše, šest oseb pa so morali s helikopterji prepeljati na varno, je poročala avstrijska televizija (ORF). Več rek je prestopilo bregove, zato je bilo blokiranih več cest. O ranjenih ne poročajo.
Evropsko kulturno nagrado 1999
08. 07. 1999 14.00
Televizija 3sat, ena od televizij na nemško govorečem območju, je dobila letošnjo evropsko kulturno nagrado. Priznanje ji je podelil Kulturni forum Evrope, in sicer za prispevek za povečanje medsebojnega razumevanja narodov. Priznanje televiziji bodo podelili 29. julija v Bonnu. 3sat je skupni program nemških televizij ARD in ZDF ter švicarske in avstrijske televizije SRG in ORF. Kulturni forum je bil ustanovljen leta 1992 na pobudo nekdanjega nemškega zunanjega ministra Hansa Dietricha Genscherja. Med drugim so mu podporo izrekli igralec Peter Ustinov, nekdanji nemški zunanji minister Klaus Kinkel in nekdanji avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky. Med dosedanjimi dobitnik nagrade sta tudi predsednik deželne vlade Westfalije Johannes Rau ter nekdanji dunajski župan Helmut Zilk.
Vranitzky ne bo posrednik ZN za Kosovo
06. 05. 1999 17.52
Nekdanji avstrijski kancler Franz Vranitzky ni več pripravljen prevzeti naloge posrednika ZN za Kosovo. Kot danes poročajo avstrijski mediji, je Vranitzky to že sporočil generalnemu sekretarju ZN Kofiju Annanu.
Podobnik sprejel delegacijo deželnega zbora avstrijske zvezne dežele Predarlsko
11. 09. 1998 14.56
Predsednik DZ Janez Podobnik je sprejel 15-člansko delegacijo deželnega zbora avstrijske zvezne dežele Predarlsko, ki jo je vodil predsednik deželnega zbora Siegfried Gasser. Predsednik DZ je v nagovoru poudaril pomen in kvaliteto sodelovanja z mnogimi avstrijskimi deželami. Kot je dejal Podobnik, nas poleg slovenske manjšine zdaj vežejo tudi skupna prizadevanja za pridobitev organizacije zimskih olimpijskih iger, so sporočili iz DZ. Po predstavitvi gospodarskih razmer v Sloveniji je predsednik Podobnik goste seznanil s podatki, kako so zastopane v Sloveniji avstrijske banke in zavarovalnice ter nagovor končal z upanjem, da bomo gospodarski deficit na slovenski strani čimprej uravnotežili, tudi s tvornejšim sodelovanjem z njihovo deželo. Podobnik je še izrazil potrebo po določitvi častnega konzula za Predarlsko, ki bi skrbel za krepitev sodelovanja med deželama. Ob koncu je Podobnik še prosil za pomoč pri pridobitvi informacijskega bloka v slovenskem jeziku na avstrijskem ORF. Tudi predsednik Gasser je poudaril željo po okrepitvi sodelovanja in ponudil pomoč pri prizadevanjih Slovenije za vstop v Evropsko Unijo. Delegacijo je zatem sprejel tudi predsednik komisije DZ za evropske zadeve Lojze Peterle (SKD), in sicer skupaj s poslanko Darjo Lavtižar Bebler (LDS) ter poslancema Aureliom Jurijem (ZLSD) in Francetom Zagožnom (SLS).
Skoraj vsi avstrijski starši so zagovorniki klofut
02. 05. 1998 10.20
Približno 90 odstotkov avstrijskih staršev meni, da je zaušnica ali rahel tlesk pri otrocih "običajen pedagoški ukrep", je poročal avstrijski radio (ORF) na Dunaju, sklicujoč se na najnovejše izide javnomnenjskih raziskav. Skoraj tretjina starševa je celo prepričanih, da "od časa do časa" otrokom dobro dene "poštena porcija batin", deloma celo s predmeti. Glede na te podatke je moč sklepati, da 80 odstotkov otrok v Avstriji vzgajajo z nasiljem. Kot razlog za takšne metode vzgajanja navajajo psihično izčrpanost staršev, ob tem pa pritisk, ki sta mu oče in mati izpostavljena na delovnem mestu oziroma v premajhnem in utesnjenem stanovanju. Pogosto je nasilje mogoče pripisati tudi "naučenemu obnašanju" staršev, ki so morali fizično kazen kot običajno rešitev sporov občutiti na lastni koži.