Ob
Še zadnje tri nagrade 1. festivala slovenskega filma v Portorožu
15. 03. 1998 10.12
Zadnje tri nagrade, ki so bile znane pozno sinoči, povsem ob koncu 1. festivala slovenskega filma oziroma 25. pregleda slovenske filmske ustvarjalnosti - po predvajanjih najboljšega študentskega filma Otroci na cesti Varje Močnik, kratkega igranega filma Carpe Diem Mitje Novljana ter prvonagrajene celovečerne risanke Socializacija bika? v režiji Zvonka Čoha in Milana Eriča -, so nagrada občinstva, ki jo je prejel film Brezno režiserja Igorja Šmida, in nagrada Kodaka za fotografijo, katere dobitnik je Bojan Kastelic, producent leta po izboru Združenja slovenskih filmskih producentov pa je Jaroslav Skrušny.
Strožji predpisi so zaščita pred finančnimi krizami
15. 03. 1998 10.07
Vzhodnoevropske države v prehodu se morajo uspešno zaščititi pred finančnimi težavami, ki so nedavno prizadeli Azijo. Poostriti morajo predpise o delovanju finančnih trgov in povečati kapital bank, je na konferenci o stabilnih finančnih sistemih dejal Andrew Crockett, predsednik Banke za mednarodne poravnave (BIS). Ob azijski krizi je veliko vlagateljev umaknilo svoj kapital iz vzhodnoevropskih držav in tako ogrozilo valute teh držav. BIS svetuje, da se vzhodnoevropske države bolj posvetijo obvladovanju tveganj, preglednosti finančnih trgov in računovodske prakse. Po njihovi oceni bi najmanjši delež kapitala bank moral znašati vsaj deset ali dvanajst odstotkov sredstev.
Napoved za sosednje pokrajine
15. 03. 1998 10.04
Danes bo pretežno oblačno z manjšimi padavinami, le v severni Italiji ter ob Jadranu bo večinoma suho. Jutri bo prevladovalo zmerno do pretežno oblačno in večinoma suho vreme.
Razmere na slovenskih cestah ob 8. uri
15. 03. 1998 10.03
Ceste po državi so večinoma prevozne brez večjih posebnosti. Promet poteka tekoče in brez zastojev. Na mejnem prehodu Dolga vas čakajo vozniki tovornih vozil za izstop okoli eno uro na samem mejnem prehodu ter dodatne tri ure v Gornji Radgoni. Danes od 6. do 22. ure velja omejitev prometa za tovorna vozila, katerih največja dovoljena skupna teža presega 7,5 tone.
Napoved za sosednje pokrajine
14. 03. 1998 09.24
Danes in jutri bo precej jasno, le v Alpah in na Madžarskem do zmerno, popoldne tudi pretežno oblačno. Jutri bo pretežno oblačno z manjšimi padavinami, le v severni Italiji ter ob Jadranu bo večinoma suho.
Izjava novega obrambnega ministra Alojza Krapeža
13. 03. 1998 19.17
Alojz Krapež je ob današnji izvolitvi za obrambnega ministra v državnem zboru dejal, da je bil izid glasovanja pričakovan ter da koalicija deluje, kar je v tem trenutku najpomembnejše. "Če bo koalicija enotna, in upam, da bo, in tudi mislim, da bo, se bo dalo na tem področju veliko narediti," je dejal in dodal, da je bilo tudi v razpravi čutiti željo po zelo širokem konsenzu pri globalnih stvareh, ker gre pač za nacionalni, obrambni interes. Ob tem je izrazil željo, da bi bil ta krog sodelovanja čim širši tako na opozicijski kot koalicijski strani. Novi obrambni minister je menil, da je razprava v državnem zboru pokazala določene stvari iz preteklosti, ki pa naj ne bi obremenjevale njegovega dela v prihodnosti. Pri tem je poudaril, da je vsaka razprava, ki posega v elementarne stvari, zaželena, dobronamerna in celo koristna.
Potres v okolici Ilirske Bistrice
13. 03. 1998 19.17
Uprava Republike Slovenije za geofiziko je sporočila, da so seizmografi Observatorija na Golovcu v Ljubljani zaznali danes, v petek, 13. marca, ob 16. uri in 15 minut močan potresni sunek iz oddaljenosti 55 kilometrov južno od observatorija. Žarišče potresa je bilo v bližini Ilirske Bistrice. Glavnemu potresu je sledilo nekaj šibkejših ponovitev, so sporočili iz uprave Republike Slovenije za geofiziko. Potres so čutili prebivalci vse Slovenije. Po prvih podatkih potres ni povzročil gmotne škode. Potres so čutili tudi na Reki, v Trstu in v Zagrebu. V upravi ocenjujejo, da jakost potresnega sunka ni presegla pete stopnje po evropski potresni lestvici (EMS). Lokalna magnituda potesa je bila po podatkih mreže potresnih opazovalnic URSG 4.0, so še sporočili iz uprave Republike Slovenije za geofiziko.
NASA: Asteroid 1997 XF11 ne bo ogrozil Zemlje
13. 03. 1998 17.37
Asteroid, ki naj bi oktobra leta 2.028 ogrozil Zemljo, bo po izračunu astronomov ameriške Nacionalne uprave za aeronavtiko in vesolje NASA v Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) v kalifornijski Pasadeni letel mimo našega planeta na precej večji razdalji, kot so menili astronomi doslej. Kak dan in pol je veljalo, da naj bi 26. oktobra leta 2028 ob približno 19.30 po srednjeevropskem času asteroid 1997 XF11, ki so ga odkrili decembra lani, letel manj kot 48.000 ali celo manj kot 41.600 km od središča Zemlje, kot je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Zemljin (ekvatorski) polmer znaša 6.378 km. Možnost napake pri tem izračunu izdelanem na podlagi sedanjih opazovanj naj bi bila največ približno 288.000 km. V izjavi Mednarodne astronomske zveze (IAU) je bilo povedano, da možnost trčenja ni velika, vendar ni nemogoča. Poldrugi kilometer velik planetoid ali mali planet, kot tudi imenujemo asteroide, naj bi ob morebitnem trku s hitrostjo nad 27.200 km/h ob tem, ko bi ga razneslo, razvil energijo skoraj dveh milijonov jedrskih bomb kakršna je padla na Hirošimo, je navedla AP. Po izračunu NASE pa bo asteroid letel približno 960.000 km od Zemlje, tako da so možnosti trčenja "enake ničli". Za primerjavo naj dodamo, da znaša srednja razdalja Lune od Zemlje 384.400 km. Pri izračunavanju tira asteroida so uporabili podatke palomarskega observatorija iz marca 1990. Podatke so našli včeraj. Tudi pred tem so v JPL menili, da so možnosti trčenja verjetno nične, so sporočili iz JPL. Pred 65 milijoni let je Zemljo zadel asteroid velikosti približno 10 do 16 km in po mnenju vse večjega števila znanstvenikov povzročil izumrtje 75 odstotkov živalskih vrst med njimi tudi dinozavrov.
LDS zavrača očitke ZLSD
13. 03. 1998 16.09
Generalni sekretar Liberalne demokracije Slovenije (LDS) Gregor Golobič je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani zavrnil očitke vodje poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov (ZLSD) Mirana Potrča o domnevni nedoslednosti premiera Janeza Drnovška in stranke pri sklicevanju na ustavo in v zvezi z držo stranke pri vračanju gozdov Rimskokatoliški cerkvi (RKC). LDS je ob dejstvu, da je ustavno sodišče s svojimi razsodbami praktično zaprlo prostor možnih sprememb zakona o denacionalizaciji, storila največ, kar je bilo mogoče, ocenjuje Golobič in zatrjuje, da zaradi sorazmernega neuspeha stranka ne bo spreminjala svojih stališč, da RKC do tolikšnega premoženja ni upravičena in da ga za svoje delovanje ne potrebuje. LDS pa da si bo tudi vnaprej prizadevala za čim večji delež javnih gozdov. Golobič je uvodoma ocenil, da se v javnosti pred sklepnim dejanjem spreminjanja zakona o denacionalizaciji začenja brezobzirna bitka za interpretacijo, kdo je kriv, da zakon na koncu ne bo niti po volji in prepričanju velike večine državljanov in ne tak, kakšnega si želijo nekatere politične stranke. Liberalna demokracija z izidom sicer ni zadovoljna, je priznal Golobič, marsikaj pa je sama oziroma v sodelovanju s koalicijskima partnerkama in Združeno listo tudi dosegla, je opozoril; gre za možnost revizije pravnomočnih sodb, boljši položaj najemnikov stanovanj in poslovnih prostorov, uveljavljanje hipotek in med drugim nevračanje premoženja fevdalcem. "Glede vprašanja gozdov in cerkve bi ob drugačni večinski opredelitvi ustavnih sodnikov, treznejšemu oziroma manj militantnemu nastopu slovenske RKC ter manj prestižnemu obnašanju posameznih političnih strank lahko dosegli bistveno več," je ocenil Golobič.
Streetova si je zlomila nogo
13. 03. 1998 16.06
Olimpijska zmagovalka v superveleslalomu Američanka Picabo Street si je pri padcu na smuku na finalu svetovnega pokala v Crans Montani zlomila nogo, so sporočili iz bolnišnice v trideset kilometrov oddaljenem Sionu, kamor so jo prepeljali s helikopterjem. Zdravnik organizacijske službe Patrick Vouilloz je dejal, da si je zlomila levo stegensko kost in da jo bodo še danes popoldne operirali. Generalni sekretar Mednarodne smučarske zveze (FIS) Gianfranco Kasper je dejal, da je padla zaradi njene napake in ne zaradi pripravljenosti proge ali morebitne slabše vidljivosti. "Na začetku proge jo je v enem izmed skokov odneslo predaleč, pri tem pa je bila po pristanku preveč nagnjena nazaj. Skušala se je postaviti v smukaško prežo, kar pa ji ni uspelo. Padla je, ustavila pa jo je zaščitna mreža ob progi," je padec opisal Kasper.
V Pivki lani dosegli 3,5 milijarde prihodkov
13. 03. 1998 16.03
Podjetje Pivka Perutninarstvo (nekdanji Perutninski kombinat Pivka) je lansko leto s prodajo na domačem in tujih trgih doseglo 3,5 milijarde tolarjev prihodkov, od tega je podjetje 14 odstotkov realizacije ustvarilo z izvozom, predvsem na območje nekdanje Jugoslavije. Izgubo so lani zmanjšali za 300 milijonov tolarjev, tako da je ob koncu leta znašala 131 milijonov tolarjev. Ta je predvsem posledica izgube trgov zaradi požara in povečanih stroškov zaradi istega vzroka, so poudarili na današnji novinarski konferenci.
Instalacija švicarske umetnice Ingeborg Luescher v Moderni galeriji Ljubljana
13. 03. 1998 13.14
V prenovljeni Mali galeriji Moderne galerije Ljubljana bodo v četrtek, 19. marca, predstavili instalacijo švicarske umetnice Ingeborg Luescher z naslovom Podpeški kamen. Ob razstavi, ki bo na ogled do 19. aprila, je izšel katalog, ki ga je oblikovala skupina Novi kolektivizem, besedilo pa je napisala Zdenka Badovinac.
Oba superveleslaloma v Crans Montani odpovedana
13. 03. 1998 12.08
Superveleslaloma za alpske smučarke in smučarke na finalu svetovnega pokala v švicarski Crans Montani, ki sta bila na programu popoldne (ob 13. in 14. uri), so prireditelji zaradi megle odpovedali. Obenem so spremenili prvotno odločitev o odpovedi ženskega smuka in smuk ponovno uvrstili v današnji program. Najprej bodo ob 12. uri skušali izvesti moški smuk, nato pa še žensko tekmo v tej disciplini.
Kulturni stiki med Švedsko in Slovenijo
13. 03. 1998 12.07
V razstavni dvorani Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani bodo v sredo, 18. marca, odprli razstavo z naslovom Kulturni stiki med Švedsko in Slovenijo. Avtorja razstave sta Janko Moder in Marijan Rupert, na njej pa bodo predstavili razvoj švedsko-slovenskih kulturnih stikov v obliki rokopisnega, knjižnega in slikovnega gradiva, živahno prevajalsko izmenjavo na literarnem področju ter del kulturnega in publicističnega življenja slovenskih izseljencev na Švedskem. Razstavo, ki bo na ogled do 31. marca, je NUK pripravil v sodelovanju s Slovensko-švedskim društvom v Ljubljani ter ob finančni pomoči švedskega veleposlaništva na Dunaju in slovenskega ministrstva za kulturo.
EU za ozemeljsko celovitost ZRJ
13. 03. 1998 11.44
Zunanji ministri Evropske unije bodo na neformalnem zasedanju, ki danes in jutri poteka v Edinburghu, predvidoma podrobneje dorekli napoved, da nameravajo odigrati polno vlogo v mednarodnih prizadevanjih za mirno rešitev kosovske krize.
Izpadli Sampras, Rafter in Grafova
13. 03. 1998 11.34
V ženskem polfinalu je druga nosilka in olimpijska zmagovalka Američanka Lindsay Davenport izločila Steffi Graf. Američanka je vodila s 6:4, 4:6 in 4:2, nato pa je morala Grafova zaradi poškodbe kite v levem podkolenskem zgibu po 117. minutah igre predati dvoboj in njen nastop na naslednjem turnirju v Key Biscayneju, tretjem po povratku na teniška igrišča, je vprašljiv. "Upam, da bo rehabilitacija kratka. Mogoče bi lahko celo odigrala dvoboj z Davenportovo do konca, vendar bi ob tem tvegala še resnejšo poškodbo," je dejala Grafova. Davenportova bo v finalu igrala z zmagovalko petkovega dvoboja med prvo damo tenisa Švicarko Martino Hingis in osmo nosilko Američanko Venus Williams.
Nova celostna podoba Studia City
13. 03. 1998 10.40
Na sinočnji predstavitvi "prenovljene" oddaje Studio City v klubu Metropol so nas njeni ustvarjalci - tik pred deseto obletnico oddaje -seznanili z novo celostno podobo, ki jo je vizualno oblikoval Render Space Studio, glasbeno opremil tehno DJ Umek in koncipiral Novi kolektivizem. Predstavil se je tudi novi voditelj oddaje, publicist in filmski kritik Marcel Štefančič, ki bo zamenjal dosedanjega prvega moža Studija Bojana Kranjca.
Dve bombni eksploziji v Madridu
13. 03. 1998 09.31
V Madridu sta minulo noč odjeknili dve eksploziji, ki sta povzročili precejšnjo gmotno škodo. Po podatkih policije sta bombi eksplodirali v dveh finančnih upravah v kratkem presledku ob približno 4. uri zjutraj. V eksplozijah ni bil nihče ranjen. Policija je zaprla okolico prizorišč, kjer sta eksploziji odjeknili, in sprožila obsežno preiskavo. Odgovornosti za napad še ni prevzel nihče.
Hoechstu se obetajo slabši časi
13. 03. 1998 08.15
Nemški farmacevtski velikan Hoechst je tekoče leto začel slabše, kot so v podjetju pričakovali, sporočajo predstavniki omenjenega podjetja. Slabše poslovanje ob začetku leta naj bi bilo posledica nepredvidljivih razmer na azijskih trgih in občutnega padca cen petrokemičnih izdelkov. V podjetju upajo, da jim bo letošnji dobiček vseeno uspelo obdržati na lanski ravni, promet pa naj bi se zaradi prestrukturiranja zmanjšal ter naj bi znašal med 40 in 45 milijardami nemških mark. Letni stroški prestrukturiranja znašajo na leto 600 milijonov nemških mark.
Kriminalec za avstrijskega predsednika?
13. 03. 1998 08.11
Obsojeni kriminalec je napovedal kandidaturo za predsednika Republike Avstrije ob podpori onečaščenega kardinala. Belo Rabelbauerja, znanega kot "moški s kovčkom", ker je leta 1980 poskusil podariti nekaj milijonov šilingov v kovčku konservativni stranki, bo podprl nekdanji dunajski nadškof, kardinal Hans Hermann Groer, piše v sporočilu vodje njegove predvolilne kampanje Karla Steinhauserja. Kardinal Groer, ki se je znašel v osrčju preiskave Vatikana o domnevnem zlorabljanju dečkov v katoliški deški šoli pred več kot dvajsetimi leti, po Steinhauserjevih besedah "podpira Rabelbauerjevo kandidaturo, da bi lahko v javnosti razkril resnične razloge v ozadju zlobne kampanje zoper avstrijske konservativne katolike". 63-letni Rabelbauer, nekdanji Groerjev učenec v katoliški deški šoli v Hollabrunu, je januarja lani odslužil sedem let zapora zaradi prevare. Na avstrijskih predsedniških volitvah 19. aprila bodo kandidirali tudi sedanji predsednik Thomas Klestil, predsednica Liberalnega foruma Heide Schmidt, luteranski nadškof Gertraud Knoll in gradbeniški magnat Richard Lugner.
Košir z drugim mestom ob skupno zmago
12. 03. 1998 17.12
Slovenski snowboarder Dejan Košir je na današnjem paralelnem slalomu v švedskem Tandadalnu osvojil 2. mesto za Nemcem Moehrndlom. V boju za zmago v skupnem seštevku svetovnega pokala pa bi potreboval zmago, saj je Šved Rickard Rickardson danes osvojil 4. mesto in obdržal 20 točk prednosti pred Koširjem. Nastopila sta še dva Slovenca. Miha Rant je bil 24., Tomaž Knafelj pa je odstopil.
Ženski smuk odpovedan
12. 03. 1998 15.31
Prireditelji finala svetovnega pokala v alpskem smučanju v Crans Montani so morali zaradi megle odpovedati ženski smuk. Po večkratnih prestavitvah ženske preizkušnje, ki bi se morala pričeti ob 9.00, so se odločili, da raje poskusijo izvesti smuk za moške. Če bo vreme dovoljevalo, se bo prvi tekmovalec spustil po progi ob 14.30.
Specialna enota odlikovana z zlatim častnim znakom svobode RS
12. 03. 1998 15.22
V Vadbeno-oskrbnem centru Gotenica je danes potekala slovesnost ob 25-letnici obstoja specialne enote ministrstva za notranje zadeve. Ob tej priložnosti je predsednik države Milan Kučan to enoto odlikoval z zlatim častnim znakom svobode RS za izjemne zasluge pri obrambi svobode in uveljavljanju suverenosti Slovenije, so sporočili z notranjega ministrstva. Za vročitev odlikovanje je predsednik Kučan pooblastil notranjega ministra Mirka Bandlja.
V strmoglavljenju španskega vojaškega letala umrli trije vojaki
12. 03. 1998 15.20
V strmoglavljenju vojaškega letala blizu Valladolida na severu Španije so danes umrli poveljnik letala, kapetan in častnik, so sporočili s španskega obrambnega ministrstva.
Začetek ustanovnega zasedanja Evropske konnference
12. 03. 1998 15.18
Na ustanovnem zasedanju Evropske konference so se danes v spremstvu zunanjih ministrov v Londonu sešli voditelji držav Evropske unije in enajstih pridruženih držav. Med udeleženci sta slovenski premier Janez Drnovšek in zunanji minister Boris Frlec.
Privatizacija Eni-ja bo prinesla 10 000 milijard lir
12. 03. 1998 08.19
Naslednji del privatizacije, ki jo nameravajo izvesti v italijanskem energetskem koncernu ENI, naj bi državi prinesla 10.000 milijard lir, kar bo Italiji omogočilo znižanje njenih dolgov. Po pisanju italijanskega časnika Il Sole 24 Ore naj bi privatizacijo četrtega dela omenjenega koncerna izvedli že pred drugim majem. S privatizacijo koncerna ENI skuša Italija Evropski uniji pokazati, da je pripravljena zmanjšati svoje dolgove in tako izpolniti pogoje Evropske unije ob prihajajoči skupni denarni uniji.
EU ustanovila skupino za turizem in zaposlovanje
12. 03. 1998 08.19
Evropska komisija je ta teden ustanovila posebno skupino za turizem in zaposlovanje, ki bo preučila možnosti za večji prispevek turizma k rasti zaposlovanja v Evropski uniji. Skupina bo ustrezne predloge komisiji predložila do oktobra letos. Zaposlovanje je prednostna skrb Evrope, razvoj turizma pa ima ključno vlogo pri boju proti brezposelnosti, je ob tej priložnosti izjavil evropski komisar za turizem Kristos Paputsis.
Slovenski parlamentarci v Vukovarju
11. 03. 1998 17.53
Delegacija odbora državnega zbora za mednarodne odnose pod vodstvom predsednika odbora Jelka Kacina se je v okviru dvodnevnega obiska na Hrvaškem danes mudila v Vukovarju.
Na Bledu razstavljata irska slikarja
11. 03. 1998 16.52
V Okarini na Bledu bodo jutri, 12. marca, popoldne odprli razstavo slikarjev Elle Kavanagh in Eoin de Leasterja iz Tipperaryja na Irskem. Ob tej priložnosti bo nastopil ansambel Meascain iz Clanmela, so sporočili iz Okarina Folk festivala Bled, ki je razstavo pripravil.
Zlati pečat Jugoslovanske kinoteke za Emirja Kusturico
11. 03. 1998 08.47
Filmski režiser Emir Kusturica bo z jutrišnjem dnem bogatejši še za eno nagrado. Jugoslovanska kinoteka mu bo namreč podelila Zlati pečat. Omenjeno priznanje ta jugoslovanska filmska ustanova podeljuje za "izjemen prispevek k razvoju filmske kulture", doslej pa so ga že prejeli italijanski režiser Giuseppe De Santis, grški režiser Teo Angelopulos, češki režiser Jirzi Menzel in filmska igralka norveškega rodu Liv Ullman.