Območje
Slovenija ponudila 180 vojakov
21. 11. 2000 00.00
Slovenija je danes Evropski uniji za izvajanje prihodnjih evropskih vojaških misij ponudila okrog 180 vojakov iz enot, ki so se že preizkusile ali so tekoče vključene v mednarodne mirovne misije. Slovensko ponudbo je na srečanju obrambnih ministrov EU s kolegi iz petnajstih partnerskih evropskih držav, od tega 13 kandidatk za članstvo, v Bruslju predstavil državni sekretar v obrambnem ministrstvu Bojan Pograjc.
Plazu zaenkrat ne bodo prožili
21. 11. 2000 00.00
Plazu med Mangartsko planino in slemenom Čezstožje zaenkrat ne bodo umetno sprožili, kar pa ne pomeni, da o tej možnosti ne bodo več razmišljali. Nevarnost novih premikov na pobočju ostaja zelo velika. Sicer pa je čez dan na Bovškem deževalo, ekipe na terenu so tako opravljale le najnujnejše delo.
Četrtne skupnosti z januarjem 2002
21. 11. 2000 00.00
Ljubljanski mestni svet se je seznanil s poročilom o izidu svetovalnega referenduma, ki je potekal 15. oktobra in na katerem so še pred ustanovitvijo četrtnih skupnosti v ljubljanski mestni občini ugotavljali interes meščanov v zvezi z imeni, območji in pravnim statusom četrtnih skupnosti. Po pojasnilih vodje mestnega oddelka za lokalno samoupravo Vojka Gruenfelda bodo predvidoma vsi potrebni akti za delovanje načrtovanih 17 četrtnih skupnosti na območju mestne občine nared do konca naslednjega leta, s 1. januarjem 2002 pa bi četrtne skupnosti lahko že začele delovati.
Našli še drugo truplo
20. 11. 2000 00.00
Včeraj popoldne so v spodnjem delu plazu v vasici Log pod Mangartom našli drugo truplo, ki ga še niso prepoznali. Še vedno pa pogrešajo pet ljudi. Med tem pa je skupina strokovnjakov, ki so jih v Log pod Mangartom poklicali, da bi morda lahko predvideli obnašanje plazu, območje plazenja na Mangartski planini preučevala ves dan.
Članice EU jutri o skupnih silah
19. 11. 2000 00.00
Članice EU bodo jutri potrdile svoje nacionalne prispevke v prihodnje skupne sile za posredovanje v regionalnih krizah, ki naj bi bile operativne do leta 2003. Po načrtih naj bi bila do takrat EU pripravljena na krizno območje naenkrat poslati okrog 60.000 vojakov, ki bi morali biti sposobni misijo izvajati do enega leta.
Na Bovškem deževje ponehalo
19. 11. 2000 00.00
V Posočju in na območju pod Mangartom je včeraj prenehalo deževati, davi pa se je dokaj ohladilo. Voda v strugi Koritnice je nekoliko upadla, vendar pa nevarnosti pred novim plazom in poplavnim valom še ni konec. Strokovnjaki so včeraj ves dan s helikopterji opazovali območja, ki jih je prizadela
Nevarnosti še ni konec
18. 11. 2000 00.00
Čeprav se je narava ponoči usmilila prebivalcev Loga pod Mangrtom, je nevarnost nadaljnjega plazenja zemlje še vedno velika, saj je teren zelo razmočen. Prav zaradi tega reševalci tudi danes še niso začeli z bolj korenitim odpravljanjem posledic. V vasi Strmec še vedno vztraja pet ljudi, ki nočejo v dolino, vsi ostali pa so na varnem v Bovcu. Dežurne službe so vso noč opazovale dogajanje na plazišču.
Ivanov na obisku v Kuvajtu
18. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov, ki predlaga krepitev zaupanja med Irakom in njegovimi zalivskimi sosedami, je danes prispel na dvodnevni obisk v Kuvajt, kjer bo nadaljeval turnejo po Bližnjem vzhodu in državah Perzijskega zaliva. Po obisku Kuvajta se bo odpravil še v Savdsko Arabijo. Ivanova je že sprejel kuvajtski emir, šejk Jaber al-Ahmad al-Sabah, s katerim bosta skušala najti rešitev za probleme na tem območju.
V Posočju popoldne nehalo deževati
18. 11. 2000 00.00
V Posočju je popoldne nehalo deževati, še vedno pa se ekipe na terenu bojijo poplavnega vala, ki lahko še vedno izbruhne. Voda v strugi reke Koritnice je sicer že nekoliko upadla, strokovnjaki pa ne izključujejo možnosti, da si je podivjana voda našla kakšno drugo pot, morda pod površjem, in lahko nepričakovano udari.
Pod Mangartom nadaljujejo reševanje
18. 11. 2000 00.00
Potem, ko je območje Loga pod Mangartom
Že tretji potres na Novi Gvineji
18. 11. 2000 00.00
Vladni uradniki v Port Mosebyju so sporočili, da zaenkrat še ni poročil o novih žrtvah ali škodi, vendar naj bi bile telekomunikacijske zveze z mestom Rabul pretrgane. Epicenter potresa je bil 150 kilometrov južno od mesta Rabul, kar je v isti regiji kot oba potresa, ki sta območje prizadela v četrtek. Četrtkova potresa z močjo 8,0 in 7,7 stopnje po Richterjevi lestvici nista terjala smrtnih žrtev in tudi nista povzročila večje materialne škode. Avstralski seizmologi so izjavili, da pri potresih take moči običajno nastanejo močni valovi (tsunamiji), ki so leta 1998 na Novi Gvineji pomorili 2500 ljudi.
Ivanov o razmerah na Bližnjem vzhodu
16. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov, ki se mudi na turneji po Bližnjem vzhodu, se je danes o najnovejšem valu nasilja, ki je konec septembra izbruhnilo na palestinskih avtonomnih ozemljih, najprej v Jeruzalemu pogovarjal z izraelskim premierom Ehudom Barakom, nato pa v Gazi še s palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom. Barak je Ivanova pozval, naj Arafata pozove "k takojšnji ustavitvi nasilja in spodbujanja sovraštva", palestinski voditelj pa je po srečanju z vodjo ruske diplomacije pozval k sklicu "izrednega srečanja" držav, ki podpirajo mirovni proces na Bližnjem vzhodu.
Papuo Novo Gvinejo stresel potres
16. 11. 2000 00.00
Območje Papue Nove Gvineje sta danes stresla že dva močna potresla. Prvi je imel moč 8. stopnje po Richterjevi lestvici, tri ure po njem pa je to območje stresel še en, tokrat z močjo 7,7. stopnje. Žarišče drugega potresa je bilo na območju otoka Nova Britanija. Prvi potres je povzročil popotresne morske valove cunamije, ki so v vaseh Rabaul in Kokopo na Novi Britaniji poškodovali več zgradb.
Potresni sunki na Japonskem
14. 11. 2000 00.00
Japonsko so danes stresli štirje potresni sunki. Eden od sunkov je dosegel moč 5,9 stopnje po Richterjevi lestvici. Žarišče potresa je bilo 50 kilometrov pod morsko gladino v Tihem oceanu. Območje je približno 12 ur kasneje stresel nov potres, tokrat z močjo 5,5 stopnje po Richterju in z epicentrom na istem mestu kot pri predhodnem potresu.
Rusija za odpravo prepovedi preletov v Iraku
14. 11. 2000 00.00
Ruski zunanji minister Igor Ivanov je danes v Bagdadu zahteval ukinitev območja prepovedi preletov na severu in jugu Iraka, napade ameriških in britanskih zračnih sil na Irak pa označil za "vmešavanje v njegove notranje razmere". Ruski zunanji minister, ki je v Bagdadu včeraj začel turnejo po Bližnjem vzhodu, je medtem prispel v Egipt.
Katastrofa zobate železnice
11. 11. 2000 00.00
V nesreči zobate železnice v Avstriji, ki jo je zajel požar, je umrlo približno 170 ljudi. Deželni glavar avstrijske zvezne dežele Salzburg Franz Schausberger je v Kaprunu dejal, da je bila kabina, ki sprejme 180 ljudi, polna. Preživelih verjetno ni, razen osmih ljudi, ki so se uspeli sami rešiti.
Poplave v Sloveniji
07. 11. 2000 00.00
Poplave so ponoči in čez dan pestile skoraj celo Slovenijo. Na Gorenjskem je zaradi obilnega deževja še vedno zaprtih nekaj cest, zaprta je tudi železniška proga Lesce - Jesenice. Voda je ponekod vdrla v stanovanjske hiše, najbolj tragična vest pa prihaja iz Bohinja, kjer se je pri odstranjevanju zemeljskega plazu s traktorjem smrtno ponesrečil 40-letni domačin. Tržiška Bistrica pa je ogrozila tudi 49 stanovalcev bloka v Tržiču, izpred katerega je odneslo celo osebni avtomobil, vendar pa so uspeli razmere že obvladati. Podatki o škodi še niso znani, prve neuradne ocene naj bi bile znane jutri.
195144inđićeva izjava odmeva v Zagrebu
06. 11. 2000 00.00
Na Hrvaškem odmeva izjava enega od vodij Demokratične opozicije Srbije (DOS) Zorana 195144inđića, ki je v soboto Zagreb pozval, naj stori "gentlemansko potezo" in polotok Prevlako prepusti Črni gori kot turistično demilitarizirano območje. Hrvaški predsednik Stipe Mesič in zunanji minister Tonino Picula sta poudarila, da vprašanje Prevlake ni ozemeljsko, temveč varnostno vprašanje, saj ozemeljska pripadnost Prevlake Hrvaški ni bila nikoli vprašljiva. Hrvaški predsednik Mesič je za sinočnji osrednji dnevnik hrvaške televizije poudaril, da je Prevlaka varnostno in ne ozemeljsko vprašanje in da v skladu s tem ne sme biti militarizacije tega območja na nobeni strani. Mesič se je zavzel tudi za načelno rešitev tega vprašanja, ki lahko v največji meri prispeva k dobrim odnosom med sosednjima državama. Zunanji minister Tonino Picula, ki se je v Rimu udeležil ministrskega zasedanja Sveta Evrope, pa je za današnji Vjesnik 195144inđićevo izjavo komentiral z besedami, da hrvaška vlada od Beograda pričakuje verodostojnega in uradnega sogovornika, ki bo v duhu sprememb v ZRJ tudi k vprašanju Prevlake pristopil z mnogo več realnosti kot nekdanji Miloševićev režim. "Prav pri vprašanju Prevlake morata predsednik Vojislav Koštunica in jugoslovanska vlada pokazati prekinitev s politiko Slobodana Miloševića," je še dejal Picula za Vjesnik. Picula je še dodal, da bodo o vprašanju Prevlake visoki hrvaški predstavniki govorili tudi na srečanjih z visokimi jugoslovanskimi predstavniki na zagrebškem vrhu 24. novembra. Picula se bo sicer jutri v Cavtatu srečal s črnogorskim zunanjim ministrom Brankom Lukavcem.
Hillary Clinton ohranja prednost
29. 10. 2000 00.00
Kandidatka Demokratske stranke za sedež v ameriškem zveznem senatu, prva dama ZDA Hillary Clinton, ohranja položaj pred njenim nasprotnikom, republikanskim zveznim kongresnikom z Long Islanda Rickijem Lazijem. Zaradi kandidature Hillary Clinton, ki se kot prva predsednikova soproga v zgodovini poteguje za tako visok voljen položaj, dobiva newyorška senatna tekma skoraj toliko nacionalne pozornosti kot predsedniške volitve.
V Italiji bijejo plat zvona
28. 10. 2000 00.00
Po petkovem incidentu na meji med Slovenijo in Italijo, v katerem je neki vodnik nezakonitih prebežnikov streljal na pripadnike italijanske finančne policije, ki so ga zasledovali, so v Italiji vnovič udaril na plat zvona. Predstavniki lokalnih oblasti opozarjajo, da je bilo včerajšnje streljanje prvi nasilen incident pri nezakonitih prehodih meje na območju. Po mnenju člana desničarskega nacionalnega zavezništva Maurizia Gasparrija, nekdanjega namestnika italijanskega notranjega ministra, bi morali, če se bo naval prebežnikov nadaljeval, razmisliti tudi o tem, da bi na mejo poslali vojaške patrulje.
Spopadi se še vedno nadaljujejo
27. 10. 2000 00.00
Na Bližnjem vzhodu tudi štiri tedne po izbruhu novega vala nasilja umiritev razmer še ni na vidiku. V Hebronu na Zahodnem bregu je pozno sinoči prišlo do obstreljevanja med Palestinci in izraelskimi vojaki, v katerih pa po poročanju izraelskega radia ni bil nihče ranjen. Napadi so se kljub policijski uri nadaljevali tudi danes zjutraj.
Nesreča slovenskega alpinista
26. 10. 2000 00.00
Pri vzponu na goro Dorje Lakpa v Himalaji se je smrtno ponesrečil slovenski alpinist Andrej Zaman. Kot so danes sporočili s Planinske zveze Slovenije, je plezalec omahnil tik pod vrhom, dodatne informacije pa od spremljevalcev v odpravi pričakujejo v prihodnjih dneh.
Jezikoslovna konferenca v Ljubljani
26. 10. 2000 00.00
Oddelek za slovanske jezike in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani pripravlja slovensko-makedonsko konferenco z naslovom Slovenski in makedonski jezik ter literatura v sodobnih družbenih okoliščinah. Na srečanju so ugledni slovenski in makedonski jezikoslovci in literarni zgodovinarji z ljubljanske filozofske in skopske filološke fakultete v več kot tridesetih referatih obravnavali svoje vsakdanje pedagoško in raziskovalno delo in skušali ugotoviti, kako njihova strokovna prizadevanja učinkujejo v sodobnih tranzicijskih razmerah in kaj lahko prispevajo k odprtim dilemam makedonskega in slovenskega naroda.
Konec vrha v Skopju
25. 10. 2000 00.00
S sprejetjem skupne izjave se je v Skopju končalo enodnevno vrhunsko
Spopadi na Bližnjem vzhodu
21. 10. 2000 00.00
S palestinskega ozemlja danes znova poročajo o novih spopadih. V spopadih med Palestinci in izraelskimi vojaki, ki so se vneli v kraju Kan Junes, južno od Gaze, je bilo ranjenih 15 Palestincev. Približno 300 protestnikov je s kamenjem obmetavalo izraelske vojake, ki so odgovorili s streli.
Atlas utiril ameriški vojaški satelit
20. 10. 2000 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so davi ob 2.40 po srednjeevropskem času z izstrelitvenega kompleksa 36-A po nekaj preložitvah z več kot enourno zamudo izstrelili ameriško nosilno raketo atlas 2A z dodatno pospeševalno stopnjo centaur. Pet minut kasneje se je centaur ločil od atlasa 2A, še 22 minut kasneje pa je Centaur po dveh vžigih motorja v orbito okoli Zemlje utiril 200 milijonov dolarjev vreden ameriški vojaški komunikacijski satelit Defense Satellite Communications System B11 (DSCS B11).
Požar v mehiški diskoteki
20. 10. 2000 00.00
V mehiški diskoteki Lobohombo v Ciudad de Mexicu je izbruhnil požar, v katerem je umrlo najmanj 17 ljudi, 28 ljudi pa je ranjenih. Požar naj bi po prvih podatkih izbruhnil po eksploziji v zgornjem nadstropju diskoteke. Vzrok za eksplozijo še ni znan, po neuradnih podatkih pa naj bi razneslo rezervoarje s plinom. Požar je zajel tudi druge stavbe, vendar so ga kmalu omejili.
'Cona brez mučenja' v Ljubljani
18. 10. 2000 00.00
Amnesty International je začela štirinajstmesečno svetovno kampanjo proti mučenju, ki se ji je pridružila tudi Amnesty International Slovenije (AIS). V Sloveniji se je kampanja začela s simboličnim ovitjem Centra za odstranjevanje tujcev v trak "cona brez mučenja", kampanji s sloganom Naredite korak za svet brez mučenja pa se je pridružil tudi minister za notranje zadeve Peter Jambrek. Minister je podpisal listino, s katero se je zavezal, da bo Slovenija postala območje brez mučenja, kaznovanja in drugih oblik nečloveškega ali ponižujočega ravnanja do ljudi.
Ljubljanski referendum uspel
16. 10. 2000 00.00
Po začasnih neuradnih podatkih mestne volilne komisije so na svetovalnem referendumu, ki je sočasno z državnozborskimi volitvami potekal na območju ljubljanske mestne občine, meščani večinsko podprli predlagano oblikovanje četrtnih skupnosti na območju občine.
Do 11. ure glasovalo 25,52 odstotka volivcev
15. 10. 2000 00.00
Najvišja udeležba na današnjih parlamentarnih volitvah je bila po uradnih podatkih Republiške volilne komisije (RVK) do 11. ure zabeležena v prvi volilni enoti s sedežem v Kranju, in sicer 29,18-odstotna, najnižja pa v sedmi volilni enoti s sedežem v Mariboru, in sicer 21,34-odstotna. Sicer pa se je volitev do 11. ure udeležilo 25,52 odstotka volilnih upravičencev. Tako je na voliščih do omenjene ure oddalo svoj glas 383.293 od blizu 1.600.000 volilnih upravičencev.