Obtožbe
Vlada za izredno sejo o interpelaciji
07. 09. 2000 00.00
Vlada bo DZ predlagala, naj še pred 3. oktobrom skliče izredno sejo, na kateri bi poslanci poleg nekaterih evropskih zakonov obravnavali tudi interpelacijo zoper zunanjega ministra Lojzeta Peterleta. Ta je po seji vlade povedal, da bo zunanje ministrstvo v zelo kratkem času pripravilo odgovor na interpelacijo, saj ne želi, da bi obtožbe iz interpelacije ostale nepojasnjene. Peterle je sicer izrazil ogorženje nad obtožbami o njegovem protidržavnem in protiustavnem delovanju, ki se pojavljajo v obrazložitvi interpelacije.
Opec napoveduje višjo proizvodnjo nafte
02. 09. 2000 00.00
Opec je napovedal, da bo povišal proizvodnjo nafte, če bodo cene za sodček surove nafte presegle 28 dolarjev. To naj bi se po napovedih zgodilo do 10. septembra, ko se bodo na Dunaju sestali ministri Opeca, je dejal uradni predstavnik Opeca. Vse dokler bomo imeli dovolj kapacitet, bomo na trg dajali več nafte in ne bomo dovolili, da bi cene drastično poskočile, je novinarju nemškega Der Spiegela dejal generalni sekretar Opeca Rilwanu Lukman. Ocenjuje, da bi bila cena nafte za sod okrog 25 dolarjev pravšnja.
Akterji združitve zavrnili obtožbe LDS
01. 09. 2000 00.00
Na obtožbe liberalnih demokratov češ da gre pri združevanju državne Poštne banke Slovenije in privatne Slovenske zadružne kmetijske banke za oškodovanje državnega premoženja so se danes odzvali akterji te združitve. Obtožbe so zanikali. Nasprotno, trdijo, da bo z združitev državni poštni banki le koristila.
Starši obiskali zaprta Nizozemca
31. 08. 2000 00.00
Starši dveh Nizozemcev, ki sta bila aretirana prejšnji mesec in so ju obtožili, da sta načrtovala umor jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, so v sredo prvič obiskali svoja sinova, vendar po obisku niso hoteli dajati izjav. Odvetnik Vladimir Petrović, ki zastopa Nizozemca je dejal, da so prizadeti, vendar je drugače vse v redu. Po diplomatskih virih družini dveh drugih hkrati zaprtih Nizozemcev še vedno čakajo na jugoslovansko vizo.
Clinton brez pravniške licence
30. 08. 2000 00.00
Odvetniki ameriškega predsednika Billa Clintona so sodišču v prestolnici zvezne države Arkansas Little Rocku poslali pet strani dolg odgovor na obtožbe odbora za nadzor nad poklicnim obnašanjem pravnikov, ki namerava Clintonu odvzeti dovoljenje za opravljanje pravniškega poklica. Clinton je pravosodni izpit naredil v Arkansasu, kjer je bil nekoč guverner, izguba licence pa mu grozi zaradi laganja pod prisego o razmerju z nekdanjo pripravnico v Beli hiši Monico Lewinsky. Clintonovi odvetniki so prepričani, da je kazen z odvzemom licence pretirano ostra, nedopustno kaznovalna in brez presedana glede na okoliščine primera. Clinton se je o svojem razmerju zlagal januarja leta 1998, ko so ga zasliševali odvetniki Paule Jones, ki ga je tožila zaradi spolnega nadlegovanja. Njeni odvetniki so skušali Clintona ujeti v past in ga vprašali o razmerju z Monico Lewinsky, Clinton pa se je zlagal in razmerje zanikal. Sodnica v primeru Paule Jones ga je kasneje kaznovala z 90.000 dolarji globe, odboru pri vrhovnem sodišču Arkansasa pa naložila, da razišče, če ga je potrebno še dodatno kaznovati. Clinton bi sprejel ukor ali javno grajo, izguba pravniškega dovoljenja pa je po njegovem mnenju prehuda, saj naj njegova laž ne bi vplivala na primer Paule Jones. Sodnica Susan Weber Wright je njen primer kljub dokazanemu krivemu pričanju predsednika zavrnila, saj Jonesova ni uspela dokazati, da je v njenih obtožbah kaj resnice.
Prvi libanonski volivci oddali glasove
27. 08. 2000 00.00
V Libanonu, kjer danes potekajo delne parlamentarne volitve, so svoje glasove oddali prvi volivci, in sicer na severu države in na območju libanonskega gorovja. Približno 1,3 milijona volilnih upravičencev med 268 kandidati izbira poslance za 63 od 128 mest v libanonskem parlamentu. Za varen potek volitev, ki se bodo končale ob 18. uri po lokalnem času, skrbi kakih 10.000 vojakov in 7000 policistov. Drugi del volitev bo 3. septembra, ko bodo volili na območju Bejruta ter na jugu in vzhodu države.
Je Harry Potter plagiat?
23. 08. 2000 00.00
Harry Potter, znani junak otroških knjig, se bo moral spopasti z novo nalogo - tožbo. Ameriška pisateljica Nancy Stouffer namreč avtorico istoimenske zbirke J.K. Rowling toži literarne tatvine. Stoufferjeva letos namerava izdati knjigo, ki naj bi jo napisala že leta 1984, in ki je v nekaterih elementih podobna knjigam Rowlingove. Zbirka Harry Potter je sicer požela velikanski uspeh in postala ena najbolj prodajanih na svetu, Rowlingova pa je med najbolj plačanimi Britankami. Po eni od zgodb bodo v kratkem posneli tudi film. Ameriška pisateljica Nancy Stouffer pravi, da si je Rowlingova iz njenih knjig sposodila nekaj likov. Rowlingova vse obtožbe zavrača in je Nancy Stouffer tožila klevetanja. Tekmici se bosta prvič srečali v ponedeljek, ko se začne sojenje.
Avtor ljubezenskega hrošča nedolžen
23. 08. 2000 00.00
Filipinska vlada je ovrgla vse obtožbe proti nekdanjemu študentu računalništva, osumljenemu, da je z virusom Love Bug okužil računalnike po vsem svetu. Ljubezenski virus, ki je pustošil maja letos, je povzročil za več kot 17 milijard dolarjev škode. "
Štirje novinarji osumljeni vohunjenja
21. 08. 2000 00.00
Štiri člane televizijske ekipe Channel Four so aretirali na podlagi suma vohunjenja, je v soboto dejal liberijski Minister za pravosodje Eddington Varmah. Britanija in ZDA naj bi Liberijo in predsednika Taylorja skušali okriviti tihotapljenja diamantov, ki naj bi jih kopali v rudnikih v Sierra Leoneju, ki so pod nadzorov upornikov Revolutionary United Front (RUF).
IAAF suspendirala tri Britance
21. 08. 2000 00.00
Mednarodna atletska zveza (IAAF) je zaradi pozitivnega dopinga za dve leti suspendirala bivšega olimpijskega zmagovalca na 100 metrov Linforda Christieja, pa tudi Garyja Cadogana in Douga Walkerja. Za Christieja in Cadogana prepoved ne bo imela večjih posledic, saj sta oba že končala kariero, Walker pa je še aktiven atlet. Tričlanska komisija je odločitev sprejela po štirih dnevih zaslišanj in se je za dvoletno prepoved odločila kljub temu da je pred tem britanska atletska zveza trojico oprostila krivde. Pri vseh treh Britancih so na doping kontrolah v krvi odkrili prepovedano poživilo nandrolon.
Chavez predsednik Venezuele še en mandat
19. 08. 2000 00.00
Danes je v Venezueli prisegel dosedanji predsednik Hugo Chavez, ki bo to funkcijo opravljal še nadaljnjih šest let.
Nizozemce zaslišali brez prisotnosti odvetnika
16. 08. 2000 00.00
V Beogradu je minuli konec tedna potekalo prvo zaslišanje štirih Nizozemcev, ki so jih jugoslovanske oblasti aretirale 31. julija, ker naj bi načrtovali atentat na srbskega predsednika Slobodana Miloševića. Kot je povedal odvetnik osumljenih Zoran Jovanović, je zaslišanje nizozemskih državljanov potekalo brez navzočnosti odvetnika. Nizozemci naj bi na zaslišanje pristali, ker so jim na sodišču obljubili, da bodo po zaslišanju lahko sprejeli diplomatski obisk. Nizozemskemu odpravniku poslov v Beogradu Keesu Klompremnhouwerju so jugoslovanske oblasti dovolile, da danes obišče osumljene, so včeraj sporočili z nizozemskega ministrstva za zunanje zadeve v Haagu. Nizozemce je jugoslovansko administrativno sodišče najprej obsodilo na 30 dni zapora zaradi ilegalnega prehoda meje, nato pa je preiskovalni sodnik odredil še 30-dnevno podaljšanje pripora, ker je civilno sodišče v Beogradu proti njim uradno začelo preiskavo.
Clintonova javna izpoved o aferi Lewinsky
11. 08. 2000 00.00
Teden dni pred nacionalno konvencijo svoje stranke je demokratski ameriški predsednik Bill Clinton včeraj v doslej najbolj odkriti javni izpovedi povedal, da je dve leti po aferi s pripravnico Bele hiše Monico Lewinsky, ki ga je skoraj stala predsedniškega položaja, našel notranji mir. V govoru pred 4500 pastorji na evangeličanskem verskem vrhu v predmestju Chicaga je Clinton svoje razmerje z Lewinskyjevo označil za veliko napako.
Skrivni dogovori nemške in nizozemske banke
05. 08. 2000 09.49
Evropska komisija je danes opozorila 17 nemških in 15 nizozemskih bank, da ima dokaze, da so sklenile skrivni dogovor, s katerim so določile skupne menjalniške tečaje v okviru območja evra. V primeru, da bodo obtožbe potrjene, grozijo bankam visoke kazni, je v pismu bankam zapisala Evropska komisija. S tem je sprožila uradni postopek, ki se utegne končati tudi pred Evropskim sodiščem v Luxembourgu. Omenjene banke imajo čas do začetka novembra, da se odzovejo na obtožbe.
Skrivni dogovori nemške in nizozemske banke
05. 08. 2000 00.00
Evropska komisija je danes opozorila 17 nemških in 15 nizozemskih bank, da ima dokaze, da so sklenile skrivni dogovor, s katerim so določile skupne menjalniške tečaje v okviru območja evra. V primeru, da bodo obtožbe potrjene, grozijo bankam visoke kazni, je v pismu bankam zapisala Evropska komisija. S tem je sprožila uradni postopek, ki se utegne končati tudi pred Evropskim sodiščem v Luxembourgu. Omenjene banke imajo čas do začetka novembra, da se odzovejo na obtožbe.Med omenjenimi bankami naj bi bile tudi nemški Dresdner Bank in Commerzbank AG ter nizozemski ABN AMRO Bank in ING Bank. Kot je povedal evropski komisar za konkurenco Mario Monti, bo preiskava domnevnega bančnega kartela njegova prednostna naloga. Vsaka banka sme namreč sama določiti stopnjo provizije za menjalniške tečaje, ne sme pa to storiti več bank skupaj, še dodaja Monti. V tem primeru bi šlo za kršitev pravil EU o konkurenci.
Deseta obletnica zasedbe Kuvajta
31. 07. 2000 12.22
V sredo, 2. avgusta, bo minilo natanko deset let od vdora iraških sil v Kuvajt in kasneje njegove zasedbe, zaradi katere se je leta 1991 začel drugi vojaški spopad po drugi svetovni vojni, ki so ga zagovarjali Združeni narodi - Zalivska vojna. Varnostni svet Združenih narodov je 6. avgusta na izredni nočni seji sprejel resolucijo št. 660, v kateri je od Iraka zahteval takojšen in brezpogojen umik iz Kuvajta, obenem pa se je odločil za trgovinski, finančni in vojaški bojkot Iraka. Takratni ameriški predsednik George Bush je odredil zamrznitev celotnega iraškega in kuvajtskega premoženja, Irak pa je v odgovor prekinil izplačilo dolgov ZDA. Zavezniške sile so 17. januarja leta 1991 začele vojaški napad na Irak, zalivsko vojno, ki se je končala šest tednov kasneje, 28. februarja, s porazom Iraka. S tem se je končalo tudi sedemmesečna iraška okupacija Kuvajta.
V Egiptu izpustili 500 zapornikov
24. 07. 2000 17.00
Iz zapora v Egiptu so izpustili 500 domnevnih muslimanskih skrajnežev, je danes poročal časnik Al Ahram, ki se sklicuje na varnostne kroge. Izpuščeni zaporniki, nekateri med njimi so bili več let zaprti brez obtožbe ali sodnega postopka, so večinoma pripadniki militantnih muslimanskih skupin Džihad in Gama Islamija in so se odpovedali nasilju.
Zaradi korupcije 14 let zapora
22. 07. 2000 20.36
Nekdanjega pakistanskega premiera Nawaza Šarifa, katerega vlado je z državnim udarom lani oktobra zrušila vojska pod vodstvom generala Perveza Mušarafa, so danes zaradi korupcije obsodili na 14 let zapora. Šarifa so spoznali za krivega davčnih poneverb in okoriščanja z državnimi sredstvi, med drugim naj bi tako leta 1993 prikril nakup ruskega helikopterja.
Krutost nad mladimi slončki
15. 07. 2000 10.18
Društvo za zaščito živali iz Washingtona se je pritožilo zaradi dveh cirkusov, kjer naj bi mlade azijske slone urili s pomočjo udarcev in drugih ''nečloveških'' metod. Društvo se sklicuje na zakone za zaščito živali in meni, da bi morali imeti mladi sloni življenjske pogoje, kakršni so v njihovem naravnem okolju, poleg tega pa so mladi slončki prehitro odvzeti mami slonici. Predstavniki cirkusov so le te obtožbe zavrnili.
Draguljarna toži Michaela Jacksona
13. 07. 2000 20.23
Draguljarna iz Los Angelesa David Orgell je na sodišče v Santa Monici vložila tožbo proti pop zvezdniku Michaelu Jacksonu, ker je več mesecev nosil njihovo diamantno uro v vrednosti 1,45 milijona ameriških dolarjev, ne da bi jo plačal. Jackson se je nato odločil, da ure ne bo nosil, zato jo je vrnil draguljarni, ki zvezdnika obtožuje, da je ura opraskana.
Nekdanji izraelski notranji minister obsojen
12. 07. 2000 15.54
Izraelsko vrhovno sodišče je visokega predstavnika skrajno ortodoksne stranke Šas in nekdanjega notranjega ministra Arieha Derija obsodilo na triletno zaporno kazen zaradi korupcije, poneverb in zlorabe zaupanja. Sodišče je tako zmanjšalo štiriletno zaporno kazen, ki jo je pred letom izreklo nižje sodišče. Proces proti danes 40-letnemu Deriju, ki bo kazen začel prestajati avgusta, se je vlekel kakih deset let. Deri je veljal za enega najbolj nadarjenih izraelskih politikov. Leta 1989 je pri 29 letih postal najmlajši izraelski minister, potem ko je svoji stranki izboril šest parlamentarnih sedežev. Voditelji Šasa so vseskozi trdili, da so proces proti Deriju in obtožbe drugih vodilnih članov stranke del prizadevanj izraelskega političnega vodstva, da bi Šasu preprečilo, da bi pridobil še več oblasti.
Hrvaški častniki obtoženi korupcije
11. 07. 2000 15.34
Hrvaški obrambni minister Jozo Radoš je danes napovedal, da bodo podkupovanja obtožili še novo skupino 15 visokih vojaških častnikov. Minister je v pogovoru z lokalnimi novinarji dejal, da med preiskavo, ki poteka, ne bodo prizanesli niti tajnim službam vojske (SIS).
Kohl molči o imenih donatorjev
07. 07. 2000 09.03
Nekdanji nemški kancler Helmut Kohl tudi na drugem zaslišanju pred preiskovalnim odborom nemškega bundestaga ni hotel razkriti imen tajnih donatorjev, ki so v 90. letih na račune Krščanskodemokratske unije (CDU) nakazali dva milijona mark. Nekdanji predsednik CDU se je na zaslišanju znova skliceval na svojo častno besedo, da imen donatorjev ne bo razkril.<br< Kohl je na včerajšnjem drugem zaslišanju parlamentarni odbor obtožil, da je pristranski in da noče sprejeti resnice.
Obsodba sporazuma med srbskimi voditelji in ZN
02. 07. 2000 20.34
Albanski stranki Demokratična stranka Kosova (DSK) in Enotno demokratično gibanje (EDG) obsojata sporazum, ki so ga srbski voditelji sklenili z Združenimi narodi, in s katerim želijo po njihovem mnenju razdeliti Kosovo na kantone, so danes poročali kosovski mediji.
Politična jesen bo vroča
01. 07. 2000 20.15
V Ljubljani se je sestalo najširše vodstvo Združene liste socialnih demokratov. Ob začetku posveta je predsednik stranke Borut Pahor optimistično napovedal možnosti dobrega volilnega rezultata. Povedal je še, da so dobro pripravljeni tudi na morebitni vstop v vlado po jesenskih volitvah. Kar pa še zdaleč ne bo lahka stvar. Po izvolitvi Andreja Bajuka in njegovih ministrov je namreč vse večkrat slišati obračunavanja med levimi strankami. Najbolj hude so obtožbe, da je Liberalna demokracija ostala brez političnih in gospodarskih pozicij in pristala v opoziciji zaradi nenavadnih potez Združene liste. Nesporazumi torej utegnejo resno ogroziti možnosti za zmago levice na naslednjih volitvah.
ZDA obsodile napad na Draškovića
17. 06. 2000 15.01
Črnogorska policija je po uradnih podatkih sinoči priprla domnevne atentatorje vodje Srbskega gibanja obnove Vuka Draškovića. Namestnik črnogorskega notranjega ministra Vuk Bošković je za državno televizijo povedal, da so priprli storilce in njihove pajdaše, vendar še ne vedo, kdo je ukazal atentat. Po poročanju srbske tiskovne agencije Beta Bošković ni omenjal niti imen, niti števila priprtih.
Ruski odzivi na izpustitev Gusinskega
17. 06. 2000 13.12
Ruski politični predstavniki so danes pozitivno sprejeli vest o izpustitvi znanega ruskega medijskega mogotca Vladimirja Gusinskega, ki so ga oblasti včeraj izpustile iz zapora pod pogojem, da ne bo zapustil Rusije.
Proces proti Visi in Mastercardu
11. 06. 2000 15.44
Družbi za plačilne in kreditne kartice Visa in Mastercard, ki pokrivata 75 odstotkov trga kreditnih kartic v ZDA, bosta morali od jutri v okviru sodnega procesa v New Yorku odgovarjati na obtožbe ameriškega pravosodnega ministrstva o kršenju protimonopolnih zakonov.
Uporniki zavračajo pogajalca
10. 06. 2000 13.21
Muslimanski uporniki, ki zadržujejo 21 talcev, večinoma tujcev, so danes zahtevali zamenjavo glavnega pogajalca filipinske vlade Roberta Aventajada. Voditelji skupine Abu Sajaf so v izjavi zapisali, da Aventajado vztraja pri trditvah, da za rešitev talcev ni izključena vojaška akcija, in ga za takšne neodgovorne izjave obsojajo. Uporniki so še sporočili, da so se pripravljeni pogovarjati samo s štirimi vladnimi pogajalci.
Amnesty International obtožuje NATO
07. 06. 2000 21.23
Zveza NATO je med napadi na cilje v Jugoslaviji kršila mednarodni zakon, saj je med napadi umrlo tudi nekaj civilistov, je zapisano v poročilu Amnesty International. Človekoljubna organizacija poudarja, da ne obsoja moralnih ali legalnih osnov za napade, poziva pa k preiskavi napadov na ključne mostove in oddajnike srbskih televizijskih in radijskih postaj. AI poudarja, da je bil bombni napad na sedež srbskega državnega radia in televizije, v katerem je bilo ubitih 16 ljudi, premišljen napad na civilni objekt in glede na to tudi vojni zločin.