Ocean
Preizkus letala spodletel
04. 06. 2001 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da se je prvi preizkus prototipa nadzvočnega letala brez posadke X-43A v ZDA v soboto končal neuspešno. Preizkus je spodletel še preden se je dobro začel. Letalo, ki naj bi doseglo hitrost približno 8000 kilometrov na uro, je kmalu po ločitvi od bombnika B-52, ki je dobro uro prej poletel iz vojaškega letalskega oporišča Edwards v Kaliforniji, strmoglavilo v Tihi ocean. Do strmoglavljenja je prišlo zato, ker ni bilo mogoče upravljati startne rakete, gre za različico prve stopnje nosilne rakete pegasus, ki bi morala tono težko in 3,7 metra dolgo letalo X-43A dvigniti na višino približno 28,5 kilometra in mu podeliti začetno hitrost. NASA je bila nosilni raketi že po nekaj sekundah poleta prisiljena dati povelje za samouničenje. Raketo z letalom je razneslo na višini 15 kilometrov nekaj sto kilometrov od obale južne Kalifornije.
Za Zemljo slabo skrbimo
31. 05. 2001 00.00
Nasini znanstveniki so predstavili rezultate raziskave o virih onesnaženja zraka z ogljikovim monoksidom. Podatke o emisijah tega plina v ozračje je od marca do decembra lani zbiral ameriški raketoplan Terra, ki Zemljo obkroži kar šestnajst krat na dan.
Poplave povzročile izlitje goriva
25. 05. 2001 00.00
V Sibiriji so poplave in razbiti led poškodovali zbiralnike za gorivo, ki je izteklo v naraslo reko Leno in se pomešalo med razbiti led, so sporočile lokalne oblasti. Ruski mediji so poročali, da naj bi se v Leno izlilo od 13.000 do 18.000 ton goriva. Ostanki razstreljenih ledenih plošč onemogočajo čiščenje goriva iz reke in ni izključeno, da bo del goriva reka odplavilo v Arktični ocean, je dejal namestnik ruskega ministra za okolje Nikolaj Mikejev.
Prvi turist v vesolju
27. 04. 2001 00.00
Dobrih 40 let po tem, ko se je kot prvi človek v vesolju v zgodovino zapisal Jurij Gagarin, bo to soboto, predvidoma natančno ob 9.37 uri po srednjeevropskem času vesolje obiskal tudi prvi turist, ameriški milijonar Dennis Tito. Za dobrih 20 milijonov dolarjev, kolikor jih je prispeval ruskemu vesoljskemu programu, bo kljub negodovanju svoje domovine z ruskim Sojuzom poletel proti mednarodni vesoljski postaji (ISS), njegova desetdnevna misija pa bi lahko postala primer za novo generacijo bogatih avanturistov, ki bi si želeli ogledati Zemljo iz vesolja.
Kmalu v prodaji parfum s Titanika?
14. 04. 2001 00.00
Potapljači so med razbitinami slavne ladje Titanik, ki je potonila pred 89 leti, našli usnjeno vrečko z več deset stekleničkami dišečih olj, ki jih je na svoje zadnje potovanje vzel s seboj nemški izdelovalec parfumov Adolphe Saalfeld, ki je želel v ZDA odpreti tovarno parfumov, vendar je v paniki, ko je bežal s potapljajoče ladje, pozabil na dragoceni tovor. Podjetje RMS Titanic Inc., ki ima pravico do ostankov s Titanika, se zdaj dogovarja z več izdelovalci parfumov za izdelavo parfuma s Titanika, ki naj bi ga na policah trgovin lahko našli že okoli božiča. Kot so sporočili iz podjetja, parfumu še niso določili imena, najverjetneje pa se bo imenoval Srce oceana (Heart of the Ocean) po dragoceni ogrlici s safirjem v obliki srca, ki jo je igralka Kate Winslet nosila v filmu Titanik.
Mir na Zemlji
23. 03. 2001 00.00
Ruska orbitalna znanstvena postaja Mir je v petek ob 6.59 in 24 sekund po srednjeevropskem času nadzorovano strmoglavila v Tihi ocean. Tako se je končalo pet ur in pol dolgo iztirjanje 15 let stare vesoljske postaje. Ostanki postaje so padli na območje s koordinatami 40 stopinj južne in 160 stopinj zahodne zemljepisne dolžine na območju v obliki 3000 kilometrov dolge elipse, kar je približno polovico manj in zato bolje kot so pričakovali.
Znan datum iztirjenja Mira
19. 03. 2001 00.00
Delovna skupina strokovnjakov je na ponedeljkovem zasedanju v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi potrdila, da bodo postajo Mir iztirili 23. marca, poroča ruska televizijska družba NTV, ruski radio Radio Rosiji pa dodaja, da bo dokončna odločitev o tem sprejeta v torek 20. marca na medresorski komisiji za Mir pod predsedstvom generalnega direktorja ruske vesoljske agencije Rosaviakosmos Jurija Kopteva.
Kam bo padel Mir?
14. 03. 2001 00.00
Po poročanju ruske televizijske družbe ORT so območje, na katero bodo padli ostanki ruske orbitalne znanstvene postaje Mir, nekoliko spremenili.
Strmoglavljenje postaje Mir prej kot pričakovano
01. 03. 2001 00.00
Rusko vesoljsko postajo Mir naj bi uničili prej kot je bilo napovedano. Zaradi močnih sončnih žarkov, ki povzročajo zgostitev atmosfere in s tem pospešuje približevanje Mira Zemlji, je nadzorovan vstop postaje v zemeljsko atmosfero po novem načrtovan za 9. marec, so danes sporočili iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi.
Duma proti uničenju postaje Mir
21. 02. 2001 00.00
Poslanci ruske dume želijo preprečiti uničenje ruske vesoljske postaje Mir, ki je načrtovano za prihodnji mesec. Z 298 glasovi za, tremi proti in enim vzdržanim glasom so poslanci v Moskvi prosili predsednika Vladimirja Putina, naj prepreči uničenje vesoljske postaje, je poročala agencija Itar-Tass.
Stanje Mira boljše
21. 01. 2001 00.00
Po poročanju ruskega radia Radio Rosiji se stanje ruske orbitalne znanstvene postaje Mir izboljšuje. Iz Centra za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da so danes vključili šest žiroskopskih stabilizatorjev za usmerjanje postaje.
Mir bodo potopili v Tihi ocean
16. 11. 2000 00.00
Ruska vlada je sprejela odločitev, da naj bi 27. ali 28. februarja 2001 14 let staro vesoljsko postajo Mir spusti v Tihi ocean, v bližini avstralske obale. Vesoljska postaja Mir naj bi sicer večinoma zgorela že pri vhodu v atmosfero, ostali ostanki pa naj bi padli v morje.
Air France bo ponudil nikotinske nadomestke
03. 11. 2000 00.00
Francoska letalska družba Air France bo poleg obrokov hrane, vrečk za bruhanje in revij, odslej svojim potnikom ponujala tudi nikotinske nadomestke. Air France je namreč prepovedal kajenje tudi na letih v Azijo, Južno Ameriko, Afriko in Srednji Vzhod. Pred tem je družba prepovedala omamljanje s cigaretnim dimom na linijah v Severno Ameriko, Karibe in Indijski ocean. Kot pravijo pri Air France, naj bi z nikotinskimi nadomestki olajšali potrebo po kajenju tistim potnikom, ki težko zdržijo več ur brez cigaret.
Progress M1-3 se je ločil od MVP
02. 11. 2000 00.00
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-3 se je danes, dan pred prihodom prve posadke Mednarodne vesoljske postaje (MVP,) ločila od modula Zvezda in zgorela v ozračju, njeni ostanki pa so padli v Tihi ocean.
Postajo Mir bodo uničili
23. 10. 2000 00.00
Rusija namerava orbitalno znanstveno postajo Mir uničiti konec februarja leta 2001, je danes sporočil podpredsednik ruske vlade Ilja Klebanov. Ob tem je dodal, da bo ruska vlada omenjeno odločitev kmalu tudi uradno objavila. Ostanki Mira naj bi po zgorevanju v atmosferi padli v Tihi ocean, je še povedal. Poudaril pa je, da so še zmeraj pripravljeni spremeniti odločitev, če se bodo našli zunanji viri sredstev za nadaljnje vzdrževanje postaje.
Polet Progressa M-43 preložili
16. 10. 2000 00.00
Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so nameravali sinoči ob 23.49 izstreliti rusko tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U, ki naj bi na pot proti ruski orbitalni znanstveni postaji Mir utirila rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-43. Po dosedanjih načrtih bi se tovorna ladja 18. oktobra ob 1.27 po srednjeevropskem času združila z rusko orbitalno znanstveno postajo Mir. Izstrelitev so preložili na drevi ob 23.27 po srednjeevropskem času, poroča ruska tiskovna agencija Interfaks.
Prvi vesoljski turist bo obiskal Mir
27. 09. 2000 00.00
Prvi vesoljski turist, ameriški poslovnež Denis Tito, bo član naslednje vesoljske odprave na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir.
Toplo vreme stopilo led na Severnem polu
20. 08. 2000 00.00
Prvič po 50 milijonih let si lahko obiskovalci Severnega pola ogledajo nekaj nenavadnega - vodo. Led, ki pokriva Arktični ocean na Severnem polu, se je stopil, na tem mestu pa je nastal 1,6 kilometra širok pas vode, je danes poročal dnevnik New York Times. O tem so poročali obiskovalci, ki so v zadnjem času obiskali Severni pol.
Z dobronamernim udarcem ubil prijatelja
05. 07. 2000 09.32
Po tem, ko je popil nekaj piv, se je 23-letnemu Joshui Thomasu Burchettu začelo kolcati, zato je prosil prijatelja, da ga udari v prsi. Ustrežljivi prijatelj mu je pomagal, Joshua pa je mrtev padel na pločnik. Patologi bodo izvedli avtopsijo, da bi ugotovili natančni vzrok Joshuove smrti. Njegova mati Jerry Ann Fisyer je sporočila, da imajo v družini težave s srcem, vendar Joshua zaradi tega še nikoli ni bil v bolnišnici niti ni jemal zdravil.
Ogroženost stavb ob ameriški obali
30. 06. 2000 08.19
Dobri četrtini stavb, ki se nahajajo do 150 metrov od morske obale v ZDA, grozi, da jih bo v prihodnjih 60 letih odplaknila voda.
Izid pesniške zbirke Vsesledje
24. 05. 2000 12.54
Pri celjski založbi Fit media, njen direktor je Jože Volfand, je izšla pesniška zbirka Vsesledje. V njej svoje pesmi objavljajo Marko Novak, Artur Štern in Zoran Pevec.
Pojav La Nina pojenjuje
11. 05. 2000 20.07
Ameriški znanstveniki iz agencije NASA so sporočili, da vremenski pojav La Nina, ki je v zadnjem letu dni pošteno kvaril vreme v večjem delu ameriške celine, pojenjuje, vendar letošnje poletje še ne bo nič manj razburkano kot lansko.
Ladja Progress M1-1 zgorela
27. 04. 2000 16.50
Ruska samodejna tovorna vesoljska ladja Progress M1-1, ki je bila skoraj tri mesece združena z orbitalno znanstveno postajo Mir, se je sinoči ob 20.33 po moskovskem času od postaje ločila in po zaviranju vstopila v gostejše plasti ozračja, kjer je zgorela.
Utirjenje satelita ICO F-1 spodletelo
13. 03. 2000 14.39
Z izstrelitvene ploščadi Odiseja, ki plava 370 kilometrov vzhodno od Božičnega otoka, je v nedeljo vzletela tristopenjska ukrajinsko-ruska raketa zenit-3SL, ki naj bi utirila 100 milijonov vreden britanski telekomunikacijski satelit za mobilno telefonijo ICO F-1. Utirjenje ni uspelo in raketa in satelit sta padla v Tihi ocean.
Mednarodna razstava Continuum 001 v Glasgowu
23. 02. 2000 13.00
Na mednarodni razstavi v Centru za sodobno umetnost v Glasgowu z naslovom Continuum 001 se 14 umetnikov oz. skupin, med njimi tudi slovenski in v Sloveniji delujoči umetniki Vuk Čosić, Darij Kreuh in Marko Peljhan, posveča novim formam reprezentacije, ki temeljijo na razvoju digitalne tehnologiji oz. raziskujejo njen vpliv na različnih področjih človekove dejavnosti. Razstavo Continuum 001 je pripravila kustodinja Rebecca Gordon Nesbitt, odprli pa so jo konec minulega tedna.
Iskanje preživelih prekinjeno
03. 02. 2000 10.31
Ameriška obalna straža je v sredo popoldne prenehala z iskanjem morebitnih preživelih v nesreči letala družbe Alaska Airlines, ki je v ponedeljek zgrmelo v Tihi ocean z 88 potniki in člani posadke na krovu. Admiral obalne straže Thomas Collins je na novinarski konferenci dejal, da so že več kot presegli predvideni čas, v katerem bi lahko kdo nesrečo še preživel. Reševalna plovila so v sredo tako le še pobirale ostanke nesrečnega letala. Nacionalni odbor za varnost v transportu (NTSB) pa je začel uradno preiskavo o sumih, da je imelo letalo tehnične težave.
Galileo uspešno mimo Evrope
04. 01. 2000 19.10
Deset let stara ameriška samodejna vesoljska sonda Galileo, ki je v ponedeljek po kalifornijskem času uspešno letela 354 kilometrov mimo površja Jupitrove lune Evropa, pri tem zaradi močnega sevanja planeta ni imela opaznih težav z računalnikom.
Bakterije podobne antarktičnim tudi na Evropi?
15. 12. 1999 08.15
Zadnja številka znanstvenega časnika Science je objavila članek o odkritju preprostih bakterij na Antarktiki, kar naj bi potrjevalo, da tudi na Jupitrovi luni Evropa lahko obstaja življenje.
Jezni zaradi odnosa ZDA do predaje prekopa
13. 12. 1999 11.13
Večina visokih državnih uradnikov Paname je v zadnjih dneh izrazila razočaranje in celo jezo na ameriško administracijo, ki po njihovem mnenju pripisuje premajhen pomen zgodovinski predaji Panamskega prekopa Panami. Slovesnost ob predaji je bila že dvakrat prestavljena na prošnjo ZDA, ki so se na slovesnost odločile poslati nekdanjega predsednika Jimmyja Carterja. Območje Panamskega prekopa je v začetku stoletja zavzela ameriška vojska pod vodstvom predsednika Theodora Roosevelta. ZDA so porabile 350 milijonov dolarjev za dokončanje prekopa, ki povezuje Tihi in Atlantski ocean.
Američanki uspelo preveslati Atlantik
05. 12. 1999 10.09
Američanka Victoria Murden (36), ki je v petek pristala na otoku Guadelupe v Francoski Antilih, je postala prva ženska, ki ji je uspelo preveslati Atlantski ocean. Svojo pot je začela 13. septembra na Kanarskih otokih, na cilju pa je pomorščakinjo z vzdevkom Tori pričakal Gerard D'Aboville, ki mu je enak podvig uspel leta 1980. ''Prihodnjič si bom raje privoščila letalo Concorde,'' je ob prihodu na cilj dejala Murdenova.