Oceana
Mir bodo najverjetneje uničili 23. marca
19. 03. 2001 00.00
Ruski center za nadzor vesoljskih poletov (TSOUP) je sporočil, da bodo Rusko vesoljsko postajo Mir uničili najverjetneje 23. marca. Operacijo, ki je bila sicer predvidena v noči s srede 21. marca na četrtek 22. marca, so preložili za 24 ur, saj se Mir Zemlji približuje počasneje, kot so predvidevali, so sporočili strokovnjaki TSOUP.
Iztirjenje Mira dan pozneje
18. 03. 2001 00.00
Rusko orbitalno znanstveno postajo Mir bodo iztirili najverjetneje dan pozneje kot so računali doslej. V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi zaradi manjše hitrosti zniževanja tira postaje v zadnjih dneh z 80-ostotno verjetnostjo računajo, da bodo postajo potopili v petek približno ob 7. uri zjutraj po srednjeevropskem času, poroča ruski radio Radio Rosiji. Po podatkih CUP se je višina tira Mira zaradi naravnega zaviranja v višjih plasteh ozračja v zadnjih 24 urah znižala za 2,6 kilometra, njeni sistemi pa delujejo normalno. Postaja je danes dosegla srednjo višino 230,9 kilometra nad Zemljo. Akumulatorje Mira nameravajo dan pred iztirjenjem dodatno napolniti.
Mir še 236 kilometrov od Zemlje
16. 03. 2001 00.00
Ruska orbitalna znanstvena postaja Mir je še povprečno 236 kilometrov visoko. V zadnjih 24 urah se je njena orbita znižala za 2,5 kilometra, so sporočili v Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi. Zaradi skorajšnjega iztirjenja postaje so preizkusili samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progres M1-5, ki je od 27. januarja združena z Mirom.
Mir vsak dan nižje
14. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da se je tir ruske orbitalne znanstvene postaje Mir od včeraj znižal za dva kilometra in znaša zdaj povprečno 243,6 kilometra. Zadnje dva dni je bila vesoljska postaja vsakih 24 ur dva kilometra nižje. Usoda Mira zanima več kot 80 držav.
Discovery se je združil z MVP
10. 03. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Discovery, v katerem je sedemčlanska ameriško-ruska posadka, se je z enourno zamudo ob 7.38 po srednjeevropskem času 378 kilometrov nad južnim delom Tihega oceana vzhodno od Nove Zelandije s hitrostjo nekaj centimetrov na sekundo združil z Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) v kateri je tričlanska rusko-ameriška posadka. Poveljnik raketoplana James Wetherbee je združitev izvedel z ročnim vodenjem.
Padec Mira bo zavarovan
07. 03. 2001 00.00
Rusija je osebam, ki bi jih lahko prizadel padec ruske orbitalne znanstvene postaje Mir pripravljena izplačati odškodnino v višini 200 milijonov dolarjev.
Iztirjenje Mira približno 10. marca
02. 03. 2001 00.00
V Centru za upravljanje poletov (CUP) v Koroljovu pri Moskvi so sporočili, da bodo rusko orbitalno znanstveno postajo Mir po zadnjih izračunih iztirili približno 10. marca. Mir obkroža Zemljo na višini 267 kilometrov, ko pa bo od 17 do 27 kilometrov nižje, se bo začel dvodnevni postopek iztirjanja največjega umetnega satelita v zgodovini človeštva. Hitrejše padanje Mira je povzročila povečana aktivnost na Soncu. Doslej je veljalo, da bodo Mir iztirili med 13. in 15. marcem.
Kitajski zid 500 kilometrov daljši
23. 02. 2001 00.00
Kitajski raziskovalci so odkrili, da Veliki kitajski zid meri vsaj 500 kilometrov več, kot so mislili doslej. Tako naj bi bil zid po najnovejših podatkih dolg 7200 kilometrov. Arheologi so odkrili ostanke zidu iz zemlje, ki se razteza do puščave Lop Nor v avtonomni pokrajini Xinjiang na severozahodu Kitajske.
Mir ima 15 let
21. 02. 2001 00.00
V Rusiji se danes spominjajo izstrelitve orbitalne znanstvene postaje Mir. Glavni modul postaje, na katerega so kasneje priključili še pet drugih modulov in en spajalni odsek, ki je olajšal združitve z vesoljskimi raketoplani, so po štiridnevni preložitvi zaradi težav s komunikacijami plovila izstrelili 20. februarja 1986 ob 0.28 in 23 sekund po moskovskem času. Izstrelitev so posvetili 27. kongresu sovjetske komunistične partije. SZ že dolgo ni več, Mir pa kroži še naprej in je pričakovano življenjsko dobo petkrat presegel.
Slovo Atlantisa
16. 02. 2001 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Atlantis, ki so ga izstrelili 8. februarja in je na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) dostavil ameriški znanstveni modul Destiny, se je ob 15.06 po srednjeevropskem času 380 kilometrov nad Zemljo, predvidoma nad zahodnim delom Tihega oceana, ločil od postaje.
Kasjanov zapečatil usodo Mira
05. 01. 2001 00.00
Ruski premier Mihail Kasjanov je dopoldne dokončno zapečatil usodo skoraj 15 let stare ruske vesoljske postaje Mir, je poročala ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Kasjanov je namreč tudi uradno podpisal ukaz o "ustavitvi vseh del na orbitalni postaji Mir," vesoljski strokovnjaki pa bodo morali to storiti do konca februarja, ko naj bi ostanki Mira našli večni mir v globinah Tihega oceana.
Združitev Endeavourja z MVP
02. 12. 2000 00.00
Po 41 urah se je raketoplan Endeavour v soboto priključil na Mednarodno vesoljsko postajo Alpha, kar je že peti pristanek raketoplanov na postaji. Pri hitrosti kroženja okoli Zemlje, ki je okoli 35.000 km na uro, se je kapitan Endeavourja Brent Jett bližal postaji Alfa s hitrostjo 3 cm na sekundo. Ladji sta se združili 235 milj nad Kazahstanom, ob deveti uri v soboto zvečer. V nedeljo sta se astronavta Noriega in kolega Joe Tanner za šest ur sprehodila po vesolju in pritrdila sončne kolektorje. Razširjena krila kolektorjev somerijo prek 6 metrov. To je prvi od treh predvidenih sprehodov po vesolju. Druga dva bodo izvedli v torek in v četrtek. Da bi zavarovali astronavte je pritisk v raketoplanu zmanjšan, zato se bosta ladji odprli šele v petek, ko se bosta za en dan posadki lahko srečali.
Postajo Mir bodo uničili
23. 10. 2000 00.00
Rusija namerava orbitalno znanstveno postajo Mir uničiti konec februarja leta 2001, je danes sporočil podpredsednik ruske vlade Ilja Klebanov. Ob tem je dodal, da bo ruska vlada omenjeno odločitev kmalu tudi uradno objavila. Ostanki Mira naj bi po zgorevanju v atmosferi padli v Tihi ocean, je še povedal. Poudaril pa je, da so še zmeraj pripravljeni spremeniti odločitev, če se bodo našli zunanji viri sredstev za nadaljnje vzdrževanje postaje.
Upanje za posadko podmornice ugaša
17. 08. 2000 00.00
Britanska reševalna ekipa s posebno mini-podmornico je danes na krovu norveške oskrbovalne ladje odplula iz pristanišča Trondheim na kraj nesreče ruske podmornice, kjer se bo pridružila preostalim reševalcem. Ladja bo do tja potrebovala dva dneva. Proti severu pa že pluje norveška ladja s skupino poklicnih potapljačev. Britanska reševalna mini-podmornica, imenovana LR5 rešilno plovilo, ni bila nikoli prej uporabljena v resnični reševalni akciji, so povedali z britanskega Obrambnega ministrstva. Vendar je bila zasnovana za točno take reševalne akcije. S posadko treh članov lahko služi kot podvodni reševalni čoln za 16 ljudi hkrati. Predsednik Clinton je včeraj ponovil ponudbo predsedniku Putinu, da so ZDA pripravljene pomagati Rusiji pri reševanju podmornice, so javili iz Bele hiše. Doslej je Rusija te ponudbe zavrnila. Anonimni vir iz Washingtona je izjavil, da vojaška obveščevalna služba ZDA ni ugotovila nikakršnih znakov življenja v ruski podmornici vse od trenutka, ko je je obstala na dnu oceana prejšnji vikend. Prav tako so povedali, da naj bi podpmornica potonila zaradi eksplozije in ne zaradi trka. Obveščevalni častnik ni povedal kako so prišli do teh informacij, vendar je zagotovil, da niso zaznali nobene radijske komunikacije ali udarcev po trupu. Vendar je opozoril, da to še ne pomeni, da ni kakšnih preživelih. Ruski obrambni minister Igor Sergejev je danes dejal, da je najverjetnejši vzrok za nesrečo ruske jedrske podmornice v Barentsovem morju trčenje z "zunanjim objektom". To so pokazali podvodni posnetki območja nesreče, ki jih bo pregledala posebna vladna komisija. Sergejev je omenil možnost, da bi podmornica trčila s kakšno zahodno podmornico, vendar je kot najverjetnejši vzrok navedel eksplozijo na podmornici ali mine iz druge svetovne vojne.
Brad Pitt in Jennifer Aniston poročena
30. 07. 2000 11.57
Po več mesecih šušljanja o zaroki sta se včeraj v Malibuju na jugu Kalifornije poročila ameriški filmski igralec Brad Pitt in televizijska zvezdnica Jennifer Aniston. Večerne slovesnosti, ki je potekala na razkošnem posestvu televizijskega mogotca Marcyija Carseya, ob skalnati obali Tihega oceana, se je udeležilo okoli 200 gostov, med drugimi hollywoodski zvezdi Cameron Diaz in Salma Hayek ter Jenniferini soigralci iz humoristične nanizanke Prijatelji.
Brad Pitt in Jennifer Aniston že konec tedna
28. 07. 2000 12.25
Hollywoodska zvezdnika Brat Pitt (36) in Jennifer Aniston (31) se nameravata ta konec tedna poročiti v kalifornijskem zbirališču slavnih osebnosti Malibu. O poroki se je v Hollywoodu šušljalo že dalj časa, Pittova tiskovna predstavnica pa je sinoči po krajevnem času sporočila, da so tokratne govorice resnične. Na poroko v belem šotoru ob obali Tihega oceana sta povabila 200 sorodnikov in prijateljev. Po podatkih televizijske postaje CBS bosta med gosti tudi glasbena zvezdnika Madonna in Sting.
Ogroženost stavb ob ameriški obali
30. 06. 2000 08.19
Dobri četrtini stavb, ki se nahajajo do 150 metrov od morske obale v ZDA, grozi, da jih bo v prihodnjih 60 letih odplaknila voda.
Strašljivi video posnetki
18. 06. 2000 12.05
Avstralski aktivisti so izrazili nezadovoljstvo z video posnetki avstralske vlade, ki svarijo ''begunce v čolnih'' z mračnimi posnetki s prizori morskih psov, krokodilov in kač. Video posnetke naj bi predvajali na mednarodnih televizijskih postajah ter v Iranu, Jordaniji, Siriji, Turčiji in Pakistanu. V enem od posnetkov nek begunec pripoveduje, da je tihotapec ljudi njegovega brata sredi oceana vrgel morskim psom, v drugem govorijo o metanju beguncev krokodilom. Zagovorniki beguncev so se na posnetke odzvali jezno in pozvali avstralsko vlado, naj ljudi raje seznani, kako države ravnajo z ilegalnimi priseljenci, ki jim jih vrne avstralska vlada. Priseljenci iz Evrope, Azije, Bližnjega vzhoda in ZDA predstavljajo četrtino vsega avstralskega prebivalstva, v zadnjih 12 mesecih pa je v Avstralijo prišlo več kot 4000 ilegalnih priseljencev, od tega večina z Bližnjega vzhoda in Kitajske.
Pojav La Nina pojenjuje
11. 05. 2000 20.07
Ameriški znanstveniki iz agencije NASA so sporočili, da vremenski pojav La Nina, ki je v zadnjem letu dni pošteno kvaril vreme v večjem delu ameriške celine, pojenjuje, vendar letošnje poletje še ne bo nič manj razburkano kot lansko.
Observatorij žarkov gama bodo iztirili
28. 03. 2000 08.36
Ameriška vesoljska agencija NASA se je odločila, da bo morebiten nenadzorovan padec kakih 15 ton težkega znanstvenega satelita Gama Ray Observatory (GRO) Compton na Zemljo preprečila tako, da ga bo 3. junija letos iztirila sama in bo padel v vzhodni del Tihega oceana.
NASA objavila zanimivi sliki Ia in Evrope
10. 03. 2000 11.09
Ameriška vesoljska agencija NASA je objavila novi sliki Jupitrovih naravnih satelitov Io in Evropa, ki ju je lani fotografirala samodejna vesoljska sonda Galileo. Fotografije, posnete med zadnjim obletom Ia 22. februarja letos, sonda zdaj še pošilja na Zemljo, pred objavo pa jih bo treba obdelati, zato jih bodo objavili pozneje.
Okoli sto delfinov nasedlo na obali Atlantika
21. 02. 2000 15.19
Na francoski obali Atlantskega oceana je minuli konec tedna po velikem plimovanju nasedlo kakšnih sto delfinov, ki so pri tem poginili, so sporočili danes iz Centra za raziskave o morskih sesalcih v mestu La Rochelle.
Prodi Franciji in Nemčiji izrazil sožalje
29. 12. 1999 15.37
Predsednik Evropske komisije Romano Prodi je v pismu nemškemu predsedniku in kanclerju, Johannesu Rauu in Gerhardu Schroederju, ter francoskemu predsedniku in premieru, Jacquesu Chiracu in Lionelu Jospinu, izrazil sožalje za žrtve hudega neurja, ki je v zadnjih treh dneh v Evropi terjalo več kot 123 žrtev, ogromna pa je tudi gmotna škoda na infrastrukturi in zgodovinskih spomenikih. Veliko težav imajo v prometu in pri oskrbi z elektriko.
Silvestrovanje na ''Otoku tisočletja''
28. 12. 1999 20.02
Kiribati so skupina otokov oziroma prvi naseljen košček kopnega, ki ga bo obsijalo sonce prvega januarja leta 2000. Kiribate, nekdanjo britansko kolonijo, sestavlja 33 otokov, ki so razpršeni na 3.500 kvadratnih kilometrih Tihega oceana. Na njih živi 82.000 prebivalcev, večinoma Mikronezijcev.
Atlas jezikov pri DZS
13. 12. 1999 17.49
Založništvo literature DZS v teh decembrskih dneh bralcem ponuja tudi Atlas jezikov - s podnaslovom Izvor in razvoj jezikov, ki je v angleškem izvirniku izšel leta 1996, za slovensko izdajo pa ga je prevedl in priredil Andrej Skubic s sodelavci. Iz predgovora profesorice jezikoslovja in komunikologije na Oxfordski univerzi Jean Aitchinson izvemo, da pričujoči atlas na ''pregleden in razumljiv način z besedami in zemljevidi pove, kje govorijo kak jezik ob koncu XX. stoletja''. Ti podatki so po njeni oceni zelo pomembni, saj bodo po nekaterih današnjih ocenah čez sto let po svetu govorili samo še desetino vseh jezikov, ki jih govorijo danes.
Nova teorija o prvih prebivalcih Severne Amerike
08. 11. 1999 07.29
Po najnovejših navedbah priznanih svetovnih arheologov so prvi prebivalci Severne Amerike prešli ledeni Atlantski ocean pred kakimi 18.000 leti, in sicer iz smeri Pirenejskega polotoka. Ta radikalna nova teorija nasprotuje do sedaj veljavni teoriji, po kateri naj bi prvi prebivalci prišli na območje Severne Amerike po kopnem iz Azije. Arheologi trdijo, da so nekateri nomadi skoraj zagotovo prišli na Aljasko pred kakimi 13.500 leti. Nomadi naj bi najprej naselili vzhodno ameriško obalo ter se od tam selili na območja ameriških puščav, kanadskih tunder ter v južno Ameriko. Nova teorija znanstvenikov temelji predvsem na primerjavi že prej odkritih predmetov z obeh strani Atlantskega oceana.
Ariane 44LP utirila Orion-2
19. 10. 1999 14.49
Na vesoljskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so ob 8.22 po srednjeevropskem času uspešno izstrelili evropsko nosilno raketo ariane 44LP. Tretja stopnja rakete je v 22. minuti poleta v prehodno eliptično orbito utirila geostacionarni telekomunikacijski satelit Orion-2.
Gmotna škoda v Južnoafriški republiki
30. 08. 1999 20.41
Več kot 5000 ljudi je zaradi tornada, ki je včeraj prizadel Južnoafriško republiko, ostalo brez domov, pet oseb je izgubilo življenje, 177 pa je bilo ranjenih, je danes poročala tiskovna agencija South African Press Association.
Sonda s plutonijem leti proti Zemlji
16. 08. 1999 08.32
V sredo ob 5.28 po srednjeevropskem času bo vsega 1166 kilometrov nad jugovzhodnim delom Tihega oceana mimo našega planeta letela ameriška samodejna sonda Cassini, ki ima tri izotopske električne generatorje z 32,6 kilograma plutonija. Takšne generatorje potrebuje zato, ker je njen cilj tako daleč od Sonca, da si s sončnimi celicami ne bi mogla zagotoviti dovolj energije.
Dvignili Grissomovo vesoljsko kapsulo Liberty Bell 7
21. 07. 1999 10.31
Po natanko 38 letih so z morskega dna, z globine večje od tiste, na katero je leta 1912 potonil potniški parnik Titanic, dvignili ameriško vesoljsko kapsulo Mercury 4, ki je na današnji dan 10 minut po pristanku ob zaključku podorbitalnega balističnega poleta astronavta Virgila I. Grissoma, potonila.