Odiseja
Našel Homerjevo Itako?
29. 09. 2005 22.26
Britanski ljubiteljski arheolog trdi, da je našel mitološki otok Itaka, ki ga je Homer opisal v pesnitvi Odiseja.
Iztrebljevalec najboljši ZF film vseh časov
26. 08. 2004 00.00
Znanstveniki z vsega sveta so za najboljši znanstveno-fantastični (ZF) film vseh časov izbrali Iztrebljevalca režiserja Ridleyja Scotta.
Lord Owen bo pričal
11. 10. 2003 00.00
Sodni senat haaškega mednarodnega sodišča je mirovnemu posredniku med vojno na Hrvaškem in v BiH Davidu Owenu naložil, da mora 3. in 4. novembra pričati v postopku proti nekdanjemu jugoslovanskemu predsedniku Slobodanu Miloševiću.
Belgijski prestolonaslednik pričakal astronavte
11. 11. 2002 00.00
Po skoraj enajstih dneh vesoljskega poleta se je tričlanska rusko-evropska posadka udeležencev četrte odprave na Mednarodno vesoljsko postajo v nedeljo brez težav vrnila na Zemljo.
Po tisoč kilometrih v rokah varuhov reda
06. 07. 2002 00.00
Potem ko je na ukradenem kolesu prekolesaril tisoč kilometrov, je povzročitelj prometne nesreče vendarle pristal v rokah policije.
Ruska raketa z ameriškim satelitom
16. 06. 2002 00.00
S plavajoče izstrelitvene ploščadi Odiseja v Tihem oceanu je minulo noč ruska raketa Zenit 3 SL v vesolje ponesla skoraj pet ton težak ameriški komunikacijski satelit Galaxy 3C.
Na Marsu velike zaloge vode?
03. 03. 2002 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda Mars Odyssey (Marsova odiseja), ki so jo izstrelili aprila lani in ki od oktobra kroži okoli Marsa, je na njegovem južnem polu na območju premera približno 640 kilometrov odkrila znatno količino vodika.
Odiseja 2001 v končni orbiti
12. 01. 2002 00.00
Iz Laboratorija za reaktivni pogon v Pasadeni v ameriški zvezni državi Kalifornija so sporočili, da je ameriška samodejna vesoljska sonda 2001 Mars Odyssey (Marsova odiseja 2001), ki od 24. oktobra lani kroži okoli Marsa, zaključila aerodinamično zaviranje in je zdaj v končni orbiti okoli rdečega planeta.
Odiseja v Marsovi orbiti
24. 10. 2001 00.00
Po dveh zaporednih neuspešnih odpravah v letu 1999 so se ZDA zdaj uspešno "vrnile" k Marsu. Samodejna vesoljska sonda Marsova odiseja 2001 se je davi utirila v orbito okoli Marsa.
Polet sonde Mars Odyssey
19. 09. 2001 00.00
Ameriška samodejna vesoljska sonda Mars Odyssey (Marsova odiseja) se približuje Marsu.
Oko in njegova resnica
26. 04. 2001 00.00
V Moderni galeriji v Ljubljani so odprli pregledno razstavo Oko in njegova resnica - Spektakel in resničnost v slovenski umetnosti. Avtor razstave, kustos Moderne galerije Igor Zabel, je zamejil koncept razstave med letnici 1984 in 2001 oziroma med dva literarna avtorja - Orwella (Živalska farma) in Clarka (Odiseja 2001), ki sta vpeljala vrsto paradigem, ki danes niso utopija, temveč realnost, denimo interaktivnost med človekom in tehnologijo, podrejenost sistemu oblasti in nadzora, transformacija človeškosti in podobno. Razstava razgrinja nekakšno metaforično mrežo, v katero kustos po subjektivni presoji umešča dela približno šestdesetih slovenskih umetnikov iz obravnavanega časa. Razstavo bodo odprli drevi ob 20. uri v zgornjih prostorih Moderne galerije in bo odprta do 27. maja.
Izstrelili sondo za Mars
07. 04. 2001 00.00
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so ob 17.02 in 22 sekund po srednjeevropskem času izstrelili ameriško nosilno raketo srednje moči delta 2 s približno 300 milijonov dolarjev vredno ameriško samodejno vesoljsko sondo 2001 Mars Odyssey (Marsova odiseja 2001), ki ima maso 724,3 kilograma. Sondo so poimenovali po znamenitem filmu oziroma romanu Odiseja 2001, ki ga je napisal Arthur Clarke.
Nova ameriška odprava k Marsu
05. 04. 2001 00.00
Na izstrelitveni rampi 17A v vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi potekajo priprave na izstrelitev ameriške samodejne vesoljske sonde Mars Odyssey 2001 (Marsova odiseja 2001), ki jo nameravajo v soboto poslati na 460 milijonov kilometrov dolgo pot proti rdečemu planetu. Vesoljsko sondo so v torek pritrdili na nosilno raketo delta 2, v sredo pa so drugo stopnjo rakete napolnili s 3944 kilogrami raketnega goriva aerozine 50, ki ga sestavlja 50-odstotkov nesimetričnega dimetilhidrazina in 50 odstotkov hidrazina in z 2085 kilogrami oksidacijskega sredstva dušikov tetroksid.
Zenit-3SL utiril arabski satelit
22. 10. 2000 00.00
Po dveh preložitvah so na Tihem oceanu ob napovedanem času s plavajoče ploščadi Odiseja, ki se nahaja na ekvatorialnem območju z zahodno zemljepisno dolžino 154 stopinj, uspešno izstrelili ukrajinsko - rusko nosilno raketo zenit-3SL. Pospeševalna stopnja DM-SL je 119 minut kasneje za družbo Thuraya Telecommunications iz Združenih arabskih emiratov v začasno eliptično tirnico okoli Zemlje utirila geostacionarni komunikacijski satelit Thuraya-1A.
Pred 30 leti je pristanek na Luni spodletel
17. 04. 2000 17.43
Pred 30 leti bi morala na visoki planoti Fra Mauro na Luni pristati dva člana posadke ameriške vesoljske ladje Apollo 13, a je bilo treba zaradi okvare servisnega modula matične ladje Odiseja namen opustiti in začel se je boj za preživetje tričlanske posadke, ki se je uspešno končal na današnji dan, 17. aprila 1970.
Utirjenje satelita ICO F-1 spodletelo
13. 03. 2000 14.39
Z izstrelitvene ploščadi Odiseja, ki plava 370 kilometrov vzhodno od Božičnega otoka, je v nedeljo vzletela tristopenjska ukrajinsko-ruska raketa zenit-3SL, ki naj bi utirila 100 milijonov vreden britanski telekomunikacijski satelit za mobilno telefonijo ICO F-1. Utirjenje ni uspelo in raketa in satelit sta padla v Tihi ocean.
Prva izstrelitev poslovnega satelita s pomorskega kozmodroma
11. 10. 1999 07.45
S plavajočega kozmodroma Odiseja na Tihem oceanu, približno 2240 km jugovzhodno od Havajev, so iz ekvatorialnega položaja nad 154. stopinjo zahodne geografske dolžine davi ob 5.28 po srednjeevropskem času uspešno izstrelili ukrajinsko-rusko tristopenjsko nosilno raketo zenit-3SL. Približno 62 minut kasneje je ruska pospeševalna stopnja blok DM-SL po svojem drugem vžigu v začasno prehodno orbito utirila ameriški 3440 kilogramov težki geostacionarni satelit DIRECTV 1-R. Gre za satelit vrste HS 601HP, 50. iz družine HS 601, ki ga je izdelala ameriška družba Hughes Space & Communications (HSC) in ki se odlikuje s 7,5 kilovati skupne električne moči in 16 zmogljivimi Ku-band transponderji. Satelit bo iz geostacionarne orbite nad 101. stopinjo zahodne geografske dolžine prenašal televizijske in interaktivne programe za 50 ameriških zveznih držav.
V Bonnu razstava Sveta Evrope o bronasti dobi
10. 05. 1999 11.08
V nemškem likovnem razstavišču v Bonnu bo od 12. maja na ogled 25. razstava Sveta Evrope z naslovom Bogovi in junaki bronaste dobe - Evropa v času Odiseja. Na razstavi bodo predstavili 250 razstavnih predmetov iz 23 evropskih držav, ki oživljajo eno najpomembnejših zgodnjih obdobij v evropski zgodovini, ko se je ena kultura raztezala od Urala do Atlantskega oceana preko Skandinavije do Sredozemlja. Na ogled bodo izjemni umetniški predmeti, med njimi kočija sonca, oklepi, nakit in skrivnostna zlata pokrivala. Razstava v Bonnu prihaja iz Koebenhavna, pot pa bo jeseni nadaljevala v Pariz, preden jo bodo februarja leta 2000 postavili v Atenah.
Prva izstrelitev s plavajočega kozmodroma
28. 03. 1999 10.05
Ob 17.30 po lokalnem času so v Tihem oceanu, 2240 km jugovzhodno od Havajev, s plavajoče predelane naftne ploščadi Odiseja prvič poskusno izstreliti tristopenjsko ukrajinsko-rusko nosilno raketo zenit-3SL. Izstrelitev so zaradi tehničnih težav z opremo za spremljanje rakete sicer najprej preložili.
Izstrelitev Zenita-3SL v soboto ob 23.18 po srednjeevropskem času
26. 03. 1999 22.21
V Tihem oceanu 2240 km jugovzhodno od Havajev naj bi ob 23.18 po srednjeevropskem času s plavajoče predelane naftne ploščadi Odiseja na ekvatorju prvikrat poskusno izstrelili ukrajinsko-rusko nosilno raketo Zenit-3SL.
Premiera novega Kubrickovega filma prihodnje poletje
23. 09. 1998 17.29
Ameriška producentska hiša Warner Bros je sporočila, da bo šele prihodnje poletje premiera novega filma režiserja Stanleyja Kubricka (Odiseja 2001) z naslovom Eyes Wide Shut. Sprva je bila premiera napovedana ob novem letu, Warner Bros pa je zdaj sporočil, da bo po 16. juliju leta 1999.
Zenit-2 le izstrelili
10. 07. 1998 11.08
Po treh preložitvah v dobrih dveh tednih in po dodatni 42-minutni preložitvi davi so ruske Raketne (vojaške) sile za strateške namene (RVSN) na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu ob 8.30 po srednjeevropskem času izstrelile ukrajinsko nosilno raketo zenit 2, poroča ruska tiskovna agencija RIA Novosti. Raketa je ponesla v vesolje ruski satelit za daljinsko zaznavanje Resurs-O, kot dodatno ''obtežitev'' pa še pet manjših satelitov: avstralski, nemški, izraelski, tajski in čilski.