Oklahoma
Za napadom v Oklahoma Cityju stoji Irak?
21. 03. 2002 00.00
Odvetniki konservativne pravniške organizacije Judicial Watch so na zveznem sodišču v Washingtonu v imenu 14 žrtev bombnega napada na poslopje FBI v Oklahoma Cityju leta 1995 vložili odškodninsko tožbo proti Iraku, od katerega zahtevajo 1,5 milijarde dolarjev.
Venus Williams bo spet prva
19. 02. 2002 00.00
Ameriška tenisačica Venus Williams bo naslednji teden, ko bo mednarodna zveza WTA objavila novo lestvico, prevzela prvo mesto od rojakinje Jennifer Capriati.
Američani in Argentinci v drugem krogu
10. 02. 2002 00.00
Teniški reprezentanci ZDA in Argentine sta se pridružili Češki, ki si je že po igri dvojic zagotovila nastop v drugem krogu Davisovega pokala.
Courier odslej trener
08. 02. 2002 00.00
Nekdanji zmagovalec odprtega teniškega prvenstva Francije in Avstralije, Američan Jim Courier, je novi trener ameriške teniške reprezentance.
Nov direktor FBI
04. 09. 2001 00.00
Nekdanji vršilec dolžnosti namestnika pravosodnega ministra Robert Mueller bo uradno nastopil položaj direktorja Zveznega preiskovalnega urada (FBI), kjer bo nasledil Louisa Freeha in agencijo, prežeto s škandali.
Bush imenoval direktorja FBI
05. 07. 2001 00.00
Ameriški predsednik George Bush je za novega direktorja ameriške zvezne policije FBI imenoval zveznega tožilca Roberta Muellerja. Na položaju bo nasledil Louisa Freeha, ki se mu mandat sicer izteče leta 2003, FBI pa predčasno zapušča iz zasebnih razlogov. Muellerja mora sedaj potrditi še kongres.
Comanecijeva ameriška državljanka
30. 06. 2001 00.00
Nadia Comaneci, nekdanja olimpijska gimnastična prvakinja, je postala ameriška državljanka. Nekdanja romunska športna junakinja, ki je poročena z Američanom in že 11 let živi v ZDA, je v petek v Oklahoma Cityju na slovesnosti tudi uradno dobila ameriško državljanstvo.
Gusen vodi, Woods lovi zaostanek
15. 06. 2001 00.00
V Tulsi, v ameriški zvezni državi Oklahoma, se je začel eden izmed štirih največjih golf turnirjev na svetu, odprto prvenstvo ZDA. Po prvem krogu, ki so ga zaradi slabega vremena končali šele danes, vodi Južnoafričan Retif Gusen. Tiger Woods je začel slabše kot ponavadi in bo v naslednjih treh dneh lovil zaostanek osmih udarcev.
Odzivi na usmrtitev Timothyja McVeigha
12. 06. 2001 00.00
Tuji tisk se v današnjih izdajah odziva na včerajšnjo usmrtitev Timothyja McVeigha, ki je 19. aprila 1995 v Oklahoma Cityju izvedel teroristični napad, v katerem je umrlo 168 ljudi. Češki liberalni časnik Pravo povezuje McVeighovo usmrtitev z dogajanjem v srednjem veku, švicarski Berner Zeitung pa meni, da so McVeigha z usmrtitvijo rešili misli na njegove žrtve. Pariški levousmerjeni časnik L'Humanite opozarja, da je sedanji predsednik ZDA George Bush kot teksaški guverner zavrnil 135 pomilostitev, po ocenah danskega liberalnega časnika Politiken pa je bila usmrtitev McVeigha en velik žalosten cirkus.
Usmrtili Timothyja McVeigha
11. 06. 2001 00.00
V Indiani so v ponedeljek nekaj po drugi uri popoldne po srednjeevropskem času usmrtili 33-letnega Timothyja McVeigha, obsojenega bombnega napada na zvezni urad v Oklahoma Cityju. Prva usmrtitev po zvezni zakonodaji po več kot 38. letih je, po besedah očividcev, minila brez zapletov.
Kip Leona Štuklja v Oklahoma Cityju
10. 06. 2001 00.00
Mednarodna dvorana slavnih telovadcev (International Gymnastic Hall of Fame) v ameriškem Oklahoma Cityju je od slovenskega dnevnika Delo prejela doprsni kip legendarnega slovenskega olimpionika Leona Štuklja, ki ga je izdelal umetnik Mirsad Begič. Štukljev kip je svečano predal član slovenskega olimpijskega komiteja in prav tako izvrsten slovenski telovadec Miro Cerar, ki je na slovesnosti prebral pismo Delovega urednika Mitje Meršola s kratkim Štukljevim življenjepisom ter predstavitvijo Slovenije. Slovesnosti se je udeležil tudi generalni konzul Slovenije v New Yorku Andrej Podvršič, ki se je zahvalil za čast in izrazil ponos, da je bil Štukelj že leta 1997 sprejet v dvorano slavnih.
Snemanja usmrtitve ne bo
09. 06. 2001 00.00
Timothy McVeigh, ki je leta 1995 v Oklahoma Cityju, izvedel najhujši teroristični bombni napad v ZDA, bo usmrčen v ponedeljek. Potem ko je prizivno sodišče v Denverju zavrnilo pritožbo njegovih odvetnikov, se je McVeigh odpovedal nadaljnjim poskusom pritožbe. Za nastavitev bombe je bil obtožen že avgusta 1997, vendar je odgovornost za smrt 168 ljudi priznal šele lani.
McVeigh bo zahteval preložitev
31. 05. 2001 00.00
Timothy McVeigh, atentator na vladno zgradbo v ameriškem Oklahoma Cityju leta 1995, je danes svojim odvetnikom dovolil, da začnejo postopek za preložitev njegove usmrtitve, predvidene za 11. junij, so sporočili McVeighovi odvetniki.
Proti usmrtitvi duševno prizadetih
28. 05. 2001 00.00
Predstavniški dom in senat teksaškega kongresa sta sprejela predlog zakona, ki predvideva, da v tej ameriški zvezni državi ne bi več izvrševali smrtne kazni nad duševno prizadetimi obsojenci. Guverner Teksasa Rick Perry, ki je na tem položaju nasledil predsednika ZDA Georga Busha, je napovedal, da predloga zakona za zdaj še ne bo podpisal. Perry bo počakal na izid primera teksaškega obsojenca na smrt Johna Paula Penryja pred zveznim vrhovnim sodiščem. Teksas je sicer od leta 1982, ko so ponovno uvedli smrtno kazen, usmrtil 246 oseb, od tega 6 duševno prizadetih.
FBI v resnih težavah
17. 05. 2001 00.00
Direktor ameriškega zveznega preiskovalnega urada (FBI) Louis Freeh je pred kongresnim odborom za razdelitev proračunskih sredstev javno priznal, da je FBI zagrešil resno napako, ko odvetnikom Timothyja McVeigha ni dal na voljo vseh dokaznih gradiv. Freeh pa ni skušal zvrniti krivdo na svoje podrejene in je dejal, da kot direktor prevzema vso odgovornost. Proti nekdanjemu agentu FBI Robertu Hanssenu pa je bila medtem vložena obtožnica sestavljena iz 21 točk, ki ga krivi zarote in vohunjenja za Moskvo, za kar je zagrožena smrtna kazen.
Usmrtitev McVeigha preložena
16. 05. 2001 00.00
Danes bi morali usmrtiti Timothyhja McVeigha, obsojenega na smrt zaradi uboja 168 ljudi v bombni eksploziji v Oklahomi pred šestimi leti. Zaradi kupa dokazov, ki so jih preiskovalci bombnega napada predali sodišču šele pred nekaj dnevi, so izvršitev kazni najprej preložili na 11. junij, zdaj pa precej kaže celo na znižanje kazni.
Zaslišanje direktorja FBI
16. 05. 2001 00.00
Člani senatnega odbora za obveščevalne dejavnosti so v Washingtonu za zaprtimi vrati zaslišali direktorja Zveznega preiskovalnega urada (FBI) Louisa Freeha, potem ko je pred dnevi v javnost prišla novica, da številni uradi FBI po ZDA niso predali vseh dokumentov odvetnikom na smrt obsojenega terorista Timothyja McVeigha, ki je priznal, da je aprila leta 1995 nastavil bombo pred zvezno zgradbo v Oklahoma Cityju, zaradi katere je umrlo 168 ljudi, med njimi 19 otrok. Večina ameriških politikov sicer priznava, da FBI dobro opravlja svoje delo, vendar se je nabralo vse preveč napak pri nekaterih zelo odmevnih primerih. Louis Freeh, ki je že 1. maja napovedal, da bo junija odstopil s položaja, naj bi senatorjem zatrdil, da razkritje dokumentov ne bo vplivalo na izvršitev smrtne obsodbe za McVeigha.
Preložili usmrtitev Timothyja McVeigha
12. 05. 2001 00.00
Za preložitev usmrtitve bombnega atentatorja Timothyja McVeigha, ki jo je sinoči uradno potrdil tudi ameriški pravosodni minister John Ashcroft, naj bi bili krivi zastareli računalniki, kaotičen arhivski sistem in slabo izobraženi uslužbenci ameriškega zveznega preiskovalnega urada (FBI). Več tisoč strani dokumentacije, ki je FBI sodišču ni predal kot dokazno gradivo, ker so jo "spregledali", so odkrili šele v petem poskusu, so danes sporočili z FBI.
Usmrtitev prestavljena
12. 05. 2001 00.00
Ameriški državni tožilec John Ashcroft je prestavil usmrtitev ti. "bombaša iz Oklahoma Cityja" na 11. junij 2001. Enomesečni zamik naj bi dal obsojenemu Timothyju McVeighu in njegovemu odvetniku dovolj časa, da premislita, kaj lahko storita in, da se McVeigh tehtno odloči.
FBI prikril dokumente
11. 05. 2001 00.00
FBI je priznal, da odvetnikom obsojenega Timothyja McVeigha ni posredoval nekaterih dokumentov, ki jih je pridobil med preiskavo. Prikrite dokumente je našel arhivar FBI-ja ko je zbiral dokumente povezane s primerom.
Pred neposrednim prenosom usmrtitve
03. 05. 2001 00.00
Dva tedna pred usmrtitvijo Timothya McVeigha, terorista, ki je pred šestimi leti v Oklahomi zakrivil smrt 168-ih ljudi, se je v Ameriki razvnela razprava o neposrednem prenosu usmrtitve. Že včeraj pa so lahko Američani po radijskih valovih poslušali posnetek usmrtitve, ki so jo leta 1984 opravili v zvezni državi Georgia.
McVeigh nameraval ubiti Janet Reno
27. 04. 2001 00.00
Timothy McVeigh, ki je obsojen na smrt zaradi napada na zgradbo zvezne vlade v Oklahoma Cityju aprila leta 1995, je v pogovoru za ameriško televizijo Fox News potrdil, da je pred tem napadom, v katerem je umrlo 168 ljudi, med njimi tudi 19 otrok, nameraval ubiti nekdanjo ameriško pravosodno ministrico Janet Reno. Med drugim sem načrtoval serijo umorov posameznikov, med katerimi je bila tudi Renova, je povedal McVeigh. Dejal je še, da se je nato odločil za napad na zgradbo zvezne vlade Alfred P. Murrah v Oklahoma Cityju, saj naj bi ta napad imel "večji pomen".
Prenos usmrtitve Timothyja McVeigha
13. 04. 2001 00.00
Ameriški pravosodni minister John Ashcroft je sporočil, da si bodo lahko poleg uradnih prič, usmrtitev terorista odgovornega za bombni napad na zvezno zgradbo v Oklahoma Cityju Timothyja McVeigha, ogledali tudi sorodniki žrtev napada leta 1995, v katerem je umrlo 168 oseb, med njimi 19 otrok. Timothy McVeigh je februarja celo sam predlagal, da bi njegovo usmrtitev s smrtonosno injekcijo, predvideno za 16. maja letos, neposredno prenašale ameriške televizijske postaje. Pravosodni minister se je odločil, da iz McVeigha ne bo delal mučenika, ampak zadovoljil le željo po maščevanju, saj bo prenos usmrtitve potekal na zaprtem šifriranem prenosu samo za sorodnike umrlih in nekaj sto ranjenih v omenjenem napadu.
Seleseva najboljša v Oklahomi
26. 02. 2001 00.00
Američanka Monica Seles je zmagovalka teniškega turnirja v Oklahomi z nagradnim skladom 170.000 dolarjev. V finalu je premagala zmagovalko odprtega prvenstva Avstralije rojakinjo Jennifer Capriati s 6:3, 5:7 in 6:2.
Sneg prihaja z zahoda
29. 12. 2000 00.00
Zaradi močnega sneženja, ki je zajelo Veliko Britanijo, so se v državi danes zgodile številne prometne nesreče, slabo vreme pa je povzročilo tudi zamude v letalskem prometu. O sneženju so v noči na petek poročali iz severozahodne in jugovzhodne Anglije, pa tudi iz Škotske, medtem ko je ostale dele Velike Britanije prizadel hud mraz. Zaradi snega je bilo zaprtih več cest, britanski avtomobilski klub pa je voznike pozval, naj se, razen v nujnih primerih, ne vozijo z osebnimi avtomobili. Zaradi mraza je zamrznilo morje v nekaterih pristaniščih na severovzhodu Velike Britanije, zato so pomorski promet zmanjšali na minimum.
Snežni viharji v ZDA
28. 12. 2000 00.00
Ledena zima je v južnem in jugozahodnem delu ZDA v različnih nesrečah zahtevala že 16 življenj. Od Montane na severu, do Teksasa na jugu in do Marylanda na vzhodu ZDA napovedujejo nove snežne viharje. Več kot milijon gospodinjstev in lokalov je še vedno brez elektrike. Najhuje so prizadeti predeli v ameriških zveznih državah Oklahoma, Teksas, Arkansas in Nova Mehika.
V ZDA ledeni vihar, ciklon na Šri Lanki
27. 12. 2000 00.00
Približno pol milijona prebivalcev ameriških zveznih držav Arkansas, Oklahoma, Teksas in Louisiana je danes zaradi ledenega viharja ostalo brez elektrike, slabo vreme pa je povzročilo tudi številne prometne nesreče, v katerih je umrlo devet ljudi. Temperature so se spustile na - 2 stopinji Celzija, vremenoslovci pa napovedujejo, da utegne na severu Teksasa zapasti do 50 centimetrov snega. V Arkansasu so v kar 26 okrožjih razglasili izredne razmere.
Bridgstone/Firestone bo odpuščala
19. 11. 2000 00.00
Družba Bridgstone/Firestone, ki je avgusta zaradi napake s trga umaknila kar 6,5 milijona pnevmatik, bo v ZDA ponovno odpuščala delavce. Tokrat bo z januarjem 2001 odpustila 1100 delavcev iz dveh tovarn v Oklahoma Cityu in v mestu LaVergne. Družba se je za odpuščanje odločila zaradi slabe prodaje pnevmatik, ki je predvsem posledica omenjene napake.
Devon Energy kupuje Santo Fe Snyder
29. 05. 2000 08.18
Ena največjih neodvisnih energetskih družb v ZDA Devon Energy je sporočila, da bo za 2,35 milijarde dolarjev, v gotovini in delnicah, kupila podjetje za distribucijo nafte in zemeljskega plina Santa Fe Snyder. Devon naj bi s prevzemom prišel med prvih pet največjih neodvisnih energetskih podjetij v ZDA. Družba Devon s sedežem v Oklahoma Cityju deluje na vseh celinah. V letošnjem prvem četrtletju je družba ustvarila za 336,3 milijona dolarjev prihodkov od prodaje, kar je 294 odstotkov več kot v enakem obdobju lani, dobiček družbe pa je v omenjenem obdobju dosegel 61,1 milijona dolarjev.
Devon Energy prevzema Santa Fe Snyder
26. 05. 2000 17.40
Ena največjih neodvisnih energetskih družb v ZDA Devon Energy je sporočila, da bo za 2,35 milijarde dolarjev, v gotovini in delnicah, kupila podjetje za distribucijo nafte in zemeljskega plina Santa Fe Snyder. Devon naj bi s prevzemom prišel med prvih pet največjih neodvisnih energetskih podjetij v ZDA.