Okrepitev
Albanci pozivajo k mobilizaciji
17. 03. 2001 00.00
Spopadi med makedonsko vojsko in albanskimi uporniki se danes nadaljujejo, albanski uporniki pa so sporočili, da se njihovi vojaki še naprej približujejo Tetovu. Vojska albanskih upornikov je danes pozvala vse, ki so sposobni za boj, naj poprimejo za orožje in se priključijo njihovi vojski. Zaradi vedno bolj zaostrenega položaja, so nemške vojaške enote v Tetovu dobile tankovsko okrepitev s Kosova. To naj bi sicer sestavljala le dva tanka in okoli 150 vojakov. Ti nemški vojaki naj se ne bi vmešavali v spopade, ampak naj bi se le branili pred napadi. Končala se je tudi premestitev okrog 1200 nemških vojakov iz vojašnica Erebino pri Tetovu, ki so jo sinoči napadli albanski uporniki. Zaradi sinočnjega napada je bil ponoči za več ur prekinjen mednarodni železniški promet med ZRJ in Makedonijo, danes pa so makedonske oblasti prepoved odpravile.
Kritika zapore Zahodnega brega in Gaze
12. 03. 2001 00.00
Popolna zapora Ramale in drugih mest na Zahodnem bregu, ki jo je včeraj ukazal izraelski premier Ariel Šaron, je danes v Izraelu naletela na kritiko. Ministri laburistične stranke so izrazili nezadovoljstvo, saj je Šaron ukazal okrepitev blokad, ne da bi se prej o tem posvetoval z zunanjim ministrom Šimonom Peresom, ki sicer temu ukrepu močno nasprotuje. Šaron je napovedal, da bodo takšni ukrepi doleteli vse palestinske skupnosti, iz katerih teroristi organizirajo svoje napade, drugod pa bo izraelska vojska odstranila del blokad in s tem olajšala prehode palestinskih delavcev in promet blaga.
Grizold na Hrvaškem
05. 03. 2001 00.00
Slovenskega ministra za obrambo Antona Grizolda, ki je danes začel dvodnevni uradni obisk na Hrvaškem - to je sicer njegov prvi uradni obisk tuje države -, je dopoldne najprej sprejel gostitelj, hrvaški obrambni minister Jozo Radoš. Poleg dvostranskega sodelovanja na vojaško-obrambnem področju sta bili glavni temi pogovorov med delegacijama obeh ministrstev skupna evropska varnostna in obrambna politika ter varnostno-političen položaj v jugovzhodni Evropi. Popoldne se je slovenski obrambni minister ločeno pogovarjal s predsednico saborskega odbora za notranjo politiko in nacionalno varnost Djurdjo Adlešić ter namestnikom predsednika vlade Goranom Granićem. Zatem je Grizolda sprejel še predsednik države Stjepan Mesić, s katerim sta v "izjemno prijateljskem vzdušju" ocenila odnose med sosednjima državama.
Žižić pripravljen na pogajanja
04. 03. 2001 00.00
" Pripravljen sem na pogajanja z Ibrahimom Rugovo kot zmernim predstavnikom kosovskih Albancev," je pred odhodom v New York izjavil jugoslovanski premier Zoran Žižić. Kot je za jugoslovansko tiskovno agencijo Tanjug dejal Žižić, naj bi dialog potekal pod pokroviteljstvom Združenih narodov. Žižić se bo z generalnim sekretarjem ZN Kofijem Annanom pogovarjal tudi o krizi in nezadovoljstvu Beograda z dosedanjimi rezultati upraviteljstva ZN in mirovnih sil KFOR na Kosovu.
V Franciji pobili čez 400 ovac in koz
02. 03. 2001 00.00
V Franciji so v klavnici v Ezanvillu v pariški regiji sinoči pobili več kot 400 ovac in koz, ki so prišle v stik z živalmi iz britanskih farm, kjer so odkrili primere parkljevke in slinavke, veterinarji pa testirajo še dve čredi ovac in koz. Tudi v Belgiji naj bi danes pobili 1.200 ovac, ki so jih od začetka februarja uvozili iz Otoka. Okrepljen je tudi nadzor na mejnih prehodih in letališčih, saj potniki iz Velike Britanije na celino ne smejo prinašati nobenega mesa in mlečnih izdelkov. Kitajska in Rusija sta medtem danes prepovedali uvoz britanskega mesa, s čimer želijo oblasti preprečiti morebitno širjenje parkljevke in slinavke. Kitajska se je odločila tudi za posebno razkuževanje letal iz Velike Britanije.
Kacin in sudanski veleposlanik tudi o Nubah
01. 03. 2001 00.00
Predsednik odbora DZ za zunanjo politiko Jelko Kacin se je danes srečal s sudanskim veleposlanikom v Sloveniji s sedežem na Dunaju Rahmanom Hasanom. Zavzela sta se za okrepitev stikov med parlamentoma obeh držav, pa tudi med narodoma nasploh, veliko pozornosti pa sta namenila tudi vprašanju Nub, ljudstva, ki živi v goratem delu Sudana, so sporočili iz DZ.
Ekmečič ni zadovoljil
23. 02. 2001 00.00
Ismet Ekmečič, nekdanji igralec nogometnih klubov Olimpije in Maribora, ki je v prestopnem roku poskušal dobiti nove delodajalce in svojo zadovoljstvo poiskati pri Muri, ni zadovoljil zahteve prekmurskega prvoligaša. Zaradi pristopa in odnosa, ki ni zadovoljil vodstvo kluba, nogometaš ostaja brez kluba, namesto njega pa so pri Muri dobili okrepitev s Hrvaške, saj je pogodbo z njimi podpisal Ivica Jozinovič, nekdanji nogometaš Vukovarja.
Zadržan odziv na Šaronovo zmago
07. 02. 2001 00.00
Izraelske sosede so se na včerajšnjo zmago desničarskega voditelja Ariela Šarona na premierskih volitvah odzvale zadržano. Medtem ko je egiptovski predsednik Hosni Mubarak izrazil upanje, da se bo bližnjevzhodni mirovni proces nadaljeval kljub Šaronovim "nedavnim izjavam, ki niso ravno ohrabrujoče," je Irak napovedal ustanovitev vojske za osvoboditev Jeruzalema. Takšno pobudo je predstavil iraški voditelj Sadam Husein, ki nasprotuje izraelsko-palestinskim mirovnim pogajanjem. Palstinski pogajalec Nabil Šat je Šarona posvaril pred stopnjevanjm nasilja, če se ne bo držal že doseženih dogovorov s Palestinci.
Bush se je zahvalil Drnovšku
31. 01. 2001 00.00
Slovenski premier Janez Drnovšek je od ameriškega predsednika Georga W. Busha prejel pismo, v katerem se mu je ta zahvalil za čestitke ob izvolitvi. Kot so sporočili iz kabineta predsednika vlade, je predsednik Bush v pismu zapisal, da se spominja pogovorov s premierom Drnovškom v Austinu in da se veseli njunega sodelovanja za okrepitev sodelovanja in prijateljstva med Slovenijo in ZDA.
Dejan Kefert v Domžalah
30. 01. 2001 00.00
Nogometaš Dejan Kefert, 26-letni igralec konice napada, je nova okrepitev slovenskega prvoligaša iz Domžal. Kefert je preteklo jesen igral za novomeški Elan, zanj pa so se zanimali tudi pri italijanskem Udineseju. Kefert je pogodbo podpisal za leto in pol, ob primerni odškodnini pa lahko klub zapusti že po koncu letošnje sezone.
Seleznjov v Sloveniji
29. 01. 2001 00.00
Doslej najvišji ruski državnik, ki je obiskal Slovenijo, je dejal, da je to šele začetek dialoga med državama. Kljub temu so se danes vsaj bežno dotaknili tudi zelo zapletenih vprašanj. Eno takšnih je vprašanje dolgov bivše Sovjetske zveze do nekdanje Jugoslavije. Seleznjov je dejal, da so se razgovori o sukcesiji med državami nekdanje Jugoslavije že začeli, saj obstaja na obeh straneh velik interes za aktivno sodelovanje.
Okrepitev gospodarskega sodelovanja
19. 01. 2001 00.00
Sedem držav Jugovzhodne Evrope je včeraj po sestanku v Ženevi sporočilo, da bodo do junija pripravile memorandum sporazuma, s katerim bodo olajšale medsebojno trgovanje. Na trgovinsko-političnem forumu, ki ga je v Ženevi organiziral Pakt stabilnosti za JV Evropo, so ministri in namestniki ministrov za trgovino Albanije, BiH, Bolgarije, Hrvaške, ZRJ, Makedonije in Romunije podpisali skupno izjavo o omenjenem memorandumu.
Picula odpisal Ruplu
19. 01. 2001 00.00
Hrvaški veleposlanik v Sloveniji Celestin Sardelić je državnemu sekretarju na slovenskem zunanjem ministrstvu Ignacu Golobu danes izročil pismo hrvaškega zunanjega ministra Tonina Picule, v katerem je ta odgovoril na pismo slovenskega zunanjega ministra Dimitrija Rupla z 8. decembra lani, so sporočili z MZZ. Kot je znano, je minister Rupel v decembrskem pismu izrazil prepričanje, da je potrebno nadaljevati dialog med državama tam, kjer se je končal ob obisku hrvaškega predsednika Stipeta Mesića v Sloveniji lani spomladi.
Pahor sprejel Sardelića
15. 01. 2001 00.00
Predsednik državnega zbora Borut Pahor je danes sprejel hrvaškega veleposlanika v Sloveniji Celestina Sardelića. Pogovor je bil namenjen pripravam na obisk predsednika hrvaškega sabora Zlatka Tomćića, ki bo na povabilo Pahorja uradno obiskal Slovenijo v četrtek, 18. januarja. Po mnenju sogovornikov bi lahko četrtkovo srečanje in okrepitev parlamentarnega sodelovanja med Slovenijo in Hrvaško dalo nov zagon uspešnejšemu reševanju odprtih vprašanj med državama. Obisk Tomćića bo prvi obisk na tej ravni po jesenskih parlamentarnih volitvah v Sloveniji.
Ministri za okrepitev sodelovanja
14. 01. 2001 00.00
Finančni ministri 15 evropskih in 10 azijskih držav so se ob zaključku srečanja v japonskem mestu Kobe dogovorili, da bodo okrepili medsebojno sodelovanje na področju gospodarstva in financ. Za krepitev mednarodnega sistema financ je po mnenju udeležencev srečanja nujna reforma sistema. Kljub napredku je za dosego integracije finančnih trgov te trge treba učinkovito regulirati in nadzirati, so menili finančni ministri 15 evropskih in desetih azijskih držav, ki so se udeležili tretjega srečanja ASEM (Asia-Europe meeting).
NATO vojaki se bojijo raka
04. 01. 2001 00.00
NATO bo Italiji pomagal raziskati razloge za smrt šestih italijanskih vojakov, ki so sodelovali v operacijah na Balkanu. Italijanski predsednik Carlo Azeglio Ciampi in premier Giuliano Amato sta od zavezništva zahtevala pojasnila in izrazila zaskrbljenost zaradi uporabe streliva z osiromašenim uranom, po tem ko je za levkemijo umrl že šesti Italijan, ki je služil na Balkanu. Visoki vojaški predstavnik poveljstva sil zveze NATO v Evropi, nameščenih v Monsu, je sicer kot zanemarljivo označil nevarnost, ki naj bi jo imelo za zdravje vdihavanje delcev osiromašenega urana v orožju, ki ga zavezništvo uporablja na Balkanu. Makedonski zavod za zdravstveno zaščito je zaradi novic o osiromašenem uranu napovedal okrepitev raziskav navzočnosti urana in torija v prsti, hrani in ozračju, posebej na območju blizu Kosovu.
ZRJ in Rusija za okrepitev sodelovanja
27. 12. 2000 00.00
ZR Jugoslavija in Rusija želita po spremembah v ZRJ okrepiti sodelovanje, sta po današnjem srečanju v Beogradu izjavila jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in predsednik ruske dume Genadij Seleznjov. "Demokratične spremembe v ZRJ in vrnitev države v mednarodne organizacije odpirajo možnosti za izboljšanje sodelovanja na vseh področjih," so po srečanju sporočili kabineta jugoslovanskega predsednika. Koštunica in Seleznjov sta obenem podprla ozemeljsko celovitost ZRJ in polno spoštovanje resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1244.
DURS čakajo številne novosti
22. 12. 2000 00.00
Na Davčni upravi Republike Slovenije (DURS) so z rezultati, doseženimi v iztekajočem se letu, zadovoljni. Javnofinančni prihodki v prvih enajstih mesecih so doseženi v znesku 1100 milijard tolarjev, do konca leta pa se bodo povzpeli na 1220 milijard tolarjev, čeprav se je iz naslova davka na dodano vrednost zbralo nekaj manj sredstev od načrtovanih, je na današnji novinarski konferenci povedal direktor DURS Stojan Grilj. Na davčni upravi so letos pripravili vrsto projektov, ki jih bodo v praksi začeli izvajati prihodnje leto, ki bo z vidika davčne zakonodaje že tako ali tako polno sprememb. Nova vlada namreč obljublja spremembe pri dohodnini, davku na dodano vrednost, davku od dobička, uvedbo davka na nepremičnine, pripravljen je tudi že predlog zakona o davčni službi.
Okrepitev japonskih delnic
22. 12. 2000 00.00
Tečaji delnic na vodilni azijski borzi v Tokiu so se po včerajšnji pocenitvi danes zvišali. Indeks Nikkei, ki ga izračunavajo na osnovi vrednosti 225 najpomembnejših delnic, je porasel za 3,87 točke na 13.427,08 točke. S tem se je najpomembnejši borzni barometer v Aziji v tem tednu okrepil za 7,7 odstotka, v primerjavi z začetkom leta pa izgubil skoraj 30 odstotkov.
Kučan sprejel novo Drnovškovo vlado
08. 12. 2000 00.00
Predsednik države Milan Kučan je danes sprejel premiera Janeza Drnovška in člane vlade ob začetku njihovega dela. Po Kučanovih besedah je država pred zahtevnimi izzivi, temu ustrezna so tudi pričakovanja javnosti in zaupanje v novo vlado, ki ima močno podporo v državnem zboru, kar ji bo olajšalo delo. Predsednik Kučan je menil, da ima nova vlada možnost pokazati, da želi skrben nadzor nad svojim delom, ki v vsaki demokratični državi pripada opozicijskim strankam in javnosti.
Kadrovska komisija potrdila spremembe
07. 12. 2000 00.00
Po izvolitvi vlade se je na prvi seji sestala kadrovska komisija, ki jo vodi generalni sekretar vlade Mirko Bandelj. Pred petkovo sejo vlade je komisija potrdila več kadrovskih sprememb, predvsem na mestih državnih sekretarjev.
Okrepitev enot KFOR na meji med Kosovom in Srbijo
01. 12. 2000 00.00
Mednarodne mirovne enote na Kosovu (KFOR) nameravajo nove izbruhe nasilja na območju preprečiti z okrepitvijo svojih enot na meji med Kosovom in Srbijo. Tako naj bi približno 200 britanskih vojakov s tanki in terenskimi vozili premestili na omenjeno območje, je danes v Prištini napovedal tiskovni predstavnik KFOR Mark Whitty.
Fiat razmišlja o ponudbah
28. 11. 2000 00.00
Drugi največji svetovni proizvajalec avtomobilskih delov Visteon se pogovarja z italijanskim proizvajalcem avtomobilom Fiat za odkup večinskega deleža družbe Magneti Marelli, ki dobavlja avtomobilske dele. Vrednost pogodbe je 2,5 milijarde ameriških dolarjev.
Predsednik srbske GZ v Sloveniji
27. 11. 2000 00.00
Slovenska in srbska gospodarska zbornica sta začeli pravo ofenzivo za čimprejšnjo normalizacijo sodelovanja. Predsednik srbske gospodarske zbornice Radoslav Veselinović, njegov prvi obisk v tujini je namreč namenjen prav Sloveniji, in njegov slovenski kolega Jožko Čuk opozarjata na vrsto ovir.
Vzpostavitev odnosov z ZRJ
21. 11. 2000 00.00
Potem, ko je jugoslovanska vlada v ponedeljek sprejela sklep o vzpostavitvi diplomatskih odnosov s Slovenijo, je njihovo udejanjanje vprašanje dni, saj Ljubljana nima več zadržkov glede tega vprašanja. Potrebno se je dogovoriti le še o tehničnem delu izvedbe sklepa in se odločiti, ali bosta Slovenija in ZRJ sklenili nov sporazum ali pa zadostujeta formalno že izmenjani noti o vzpostavitvi diplomatskih odnosov, pri čemer je verjetnejša prva različica. Vzpostavitev diplomatskih odnosov bo olajšala tudi razvoj dvostranskega gospodarskega sodelovanja, za katerega obstaja veliko zanimanje. V ponedeljek je GZS v Beogradu že odprla začasno pisarno z nalogo, da vzpostavi stike med gospodarstveniki iz obeh držav, jutri pa bo na uradnem obisku v Beogradu državni sekretar na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Anton Grabeljšek. V kratkem, morda že prihodnji teden, naj bi že prišlo tudi do srečanja zunanjih ministrov Slovenije in ZRJ.
V prištinskem zaporu ranjen paznik
15. 11. 2000 00.00
V zaporu v Prištini se je skupina zapornikov uprla in ranila paznika, uničila pa je tudi več zaporniških celic. Nerede v zaporu so umirili šele pripadniki mednarodnih mirovnih enot.
Jiang Zemin končal obisk v Kambodži
14. 11. 2000 00.00
Kitajski predsednik Jiang Zemin je danes končal zgodovinski obisk v Kambodži, ki pa je potekal v senci dogodkov iz preteklosti, predvsem iz obdobja 70. let, ko so kitajske oblasti podpirale režim Rdečih Kmerov. Kamboška Demokratska fronta kmerskih študentov in intelektualcev je med Jiangovim obiskom zahtevala uradno opravičilo kitajskih oblasti, pojavljale pa so se tudi zahteve po odškodnini zaradi kitajske podpore režimu Rdečih Kmerov. Uradni Peking je zavrnil opravičilo in celo zagovarjal svojo pomoč Kambodži v 70. in 80. letih, saj naj bi s tem Kitajska pomagala ohraniti neodvisnost Kambodže, ki jo je v tem obdobju priznavala tudi mednarodna skupnost. Jiang je prvi kitajski predsednik v Kambodži po letu 1963. Jiang med dvodnevnim obiskom ni dajal izjav za medije, njegovi predstavniki pa so obisk ocenili za uspešen. Visoki predstavniki obeh držav so se dogovorili za okrepitev sodelovanja. Tako so podpisali sedem sporazumov o sodelovanju na področju trgovine, kmetijstva in boja proti kriminalu.Med letoma 1975 in 1979 je pod režimom Rdečih Kmerov v usmrtitvah ter zaradi lakote, bolezni in suženjskega dela v Kambodži umrlo 1,7 milijona ljudi. Pripadniki gverilskih enot Rdečih Kmerov so se sicer v 80. letih borili tudi proti vietnamskim enotam.
Kučan pripravil sprejem
08. 11. 2000 00.00
Predsednik republike Milan Kučan je ob 25. obletnici podpisa Osimskih sporazumov pripravil sprejem. Med povabljenimi so bili tudi slovenski predstavniki, ki so pred četrt stoletja sodelovali pri pripravi teh sporazumov med takratno SFRJ in Italijo. Ob tej priložnosti je predsednik menil, da so Osimski sporazumi, ki jih je Slovenija nasledila, ustava odnosov med Slovenijo in Italijo, njihovim tvorcem pa se je zahvalil v imenu kasnejših rodov Slovencev.
Skupna izjava EU in Rusije
30. 10. 2000 00.00
Delegaciji Rusije in Evropske unije pod vodstvom ruskega in francoskega predsednika Vladimirja Putina in Jacquesa Chiraca ter predsednika Evropske komisije Romana Prodija sta na vrhunskem srečanju v Parizu napovedali okrepitev sodelovanja na področju energetike, predvsem kar zadeva izkoriščanje zalog nafte in zemeljskega plina v Rusiji. Obe strani sta pozdravili demokratične spremembe v ZR Jugoslaviji in se zavzeli za hiter sprejem ZRJ v Združene narode, Izrael in Palestince pa sta spričo krvavih spopadov, ki že mesec dni divjajo na palestinskih avtonomnih območjih, pozvali k prenehanju nasilja. Predstavniki Rusije in EU so govorili tudi o varnostnih in obrambnih vprašanjih. Zavrnili so vsakršne spremembe protiraketnega sistema ABM, saj bi s tem po Chiracovih besedah utegnili sprožiti novo oboroževalno tekmo. Francoski predsednik se je zavzel tudi za "zaupljivost v odnosih" med petnajsterico in Moskvo. Kot je na novinarski konferenci po pogovorih dejal Putin, je Rusija "pripravljena prispevati k dolgoročni energetski neodvisnosti Evrope". Med drugim so se dogovorili o oblikovanju delovne skupine, ki naj bi preučila konkretne možnosti za razvoj sodelovanja v energetiki. Za zdaj so možnosti za naložbe v ruskem energetskem sektorju s strani Evropske investicijske banke izključene, saj mora Rusija prej v pogodbah zagotoviti ustrezen "pravni okvir in preglednost". Rusija in EU sta tako vzpostavili evropsko-ruski dialog na visoki ravni, ki bi Evropi zagotovil vire energije za 21. stoletje, obenem pa bi bil osnova za pogodbe o naftovodih v Rusiji in za druge projekte na področju energije. Vrh v Parizu je glede virov energije pomemben za obe strani, saj Evropa išče naftne vire zunaj Organizacije držav izvoznic nafte (OPEC), Rusija pa išče vlagatelje na področju energije. Kar zadeva teme v mednarodni politiki, so se v Parizu posvetili predvsem razmeram v ZRJ in na Bližnjem vzhodu, prav tako pa niso mogli mimo vojne v Čečeniji, ki je glavni vzrok za ohladitev odnosov med Francijo in Rusijo v zadnjih mesecih. Pariz je namreč večkrat odkrito obsodil rusko politiko v Čečeniji. Tako Moskva kot tudi petnajsterica sta v skupni izjavi pozvali k "nadaljevanju procesov demokratizacije v ZRJ", potem ko je krmilo države prevzel Vojislav Koštunica. Poleg tega sta se zavzeli za "polno udeležbo ZRJ v mednarodnih institucijah ter še posebej za članstvo ZRJ v ZN". Rusija in EU sta sprte strani na Bližnjem vzhodu pozvali k takojšnjemu koncu nasilja, ki je v mesecu dni na palestinskih avtonomnih ozemljih terjalo najmanj 150 življenj, in pri tem ponudili pomoč. Zavzeli sta se tudi za obnovitev dialoga in izrazili zaskrbljenost zaradi sedanjih razmer na palestinskih ozemljih. Ruski predsednik je v zvezi z rusko vojaško operacijo v Čečeniji sicer podprl stališče unije in Francije, češ da je mogoče "zapletena medetnična in regionalna vprašanja reševati le s političnimi sredstvi", obenem pa pojasnil, da kljub dejstvu, da se "spor nadaljuje, Rusija v Čečeniji ne izvaja več vojaške operacije večjih razsežnosti". Putin je še dejal, da si Rusija želi v Čečeniji "razvijati politični dialog, a le s tistimi, ki si niso umazali rok." Strinjali sta se, da je treba nujno in hitro najti politično rešitev, ki bi upoštevala suverenost in celovitost ruskega ozemlja. Sicer iz republike tudi danes prihajajo poročila o novih incidentih. V zadnjih 24 urah naj bi bilo namreč v napadih čečenskih upornikov na ruske sile ubitih 5 ruskih vojakov, 12 pa je ranjenih. V Parizu so govorili tudi o prihodnosti Evrope. V skupni izjavi sta se Rusija in EU zavzeli za varnost in stabilnost na evropskem kontinentu ter za okrepitev sodelovanja v kriznih razmerah in pri vprašanjih varnosti in obrambe. Obe strani naj bi razvijali strateški dialog o vprašanjih varnosti, predvsem na področju razoroževanja, njegovega nadzora in neširjenja orožja. Po mnenju EU bodo notranje reforme v Rusiji, predvsem glede okrepitve pravne in demokratične države ter modernizacije gospodarstva, zagotovile ugodne pogoje za tovrstno sodelovanje. Francoski predsednik Chirac je zato poudaril, da je potrebno med petnajsterico in Rusijo izoblikovati "odnos zaupanja", s čimer bi se izognili novi hladni vojni. Na vrhu so se še posebej posvetili vprašanju razoroževanja. Ob tem so se sogovorniki strinjali, da utegnejo zahteve ZDA, ki razmišljajo o izgradnji protibalističnega ščita (NMD), po spremembah protiraketnega sistema ABM sprožiti novo nevarno oboroževalno tekmo. EU in Moskva sta pri tem vprašanju povsem enotni, zato sta pozdravili septembrsko odločitev ameriškega predsednika Billa Clintona, ki je odločitev o izgradnji NMD prepustil svojemu nasledniku. Putin je ob tem dejal, da sistem ABM za Rusijo predstavlja "temeljni kamen mednarodne varnosti". Dodal je, da bi ameriški sistem NMD lahko "postal sredstvo, s katerim bi ZDA obšle mednarodne obveznosti in pravila igre na mednarodnem gospodarskem prizorišču, saj bi stimuliral ameriški sektor visoke tehnologije" na škodo EU in Rusije.
Vzpostavitev zunanje meje
28. 10. 2000 00.00
Letos poleti so v Sloveniji končno stekle intenzivne priprave na vzpostavitev bodoče zunanje meje Evropske unije. V slovenskem primeru gre za mejo s Hrvaško, na kateri bo treba zagotoviti izvajanje določil Schengenskega sporazuma, pa tudi carinski, fitosanitarni in veterinarski nadzor v skladu z evropskimi standardi. Če je bilo na vsebinskem področju opravljenega že precej dela, pa so na terenu precejšnji zaostanki za predvidenimi roki.