Opus
Koncert ob 450-letnici Jacobusa Gallusa
26. 03. 2000 08.59
Letos je okrogla 450-letnica rojstva vodilnega skladatelja svojega časa Jacobusa Gallusa-Carniolusa (1550-1591), ob Palestrini in Orlandu di Lassu enega najpomembnejših predstavnikov glasbene renesanse in enega najvidnejših Slovencev nasploh. Ob tej obletnici je bil včeraj v frančiškanski cerkvi v Ljubljani slavnostni koncert Gallusove duhovne in posvetne vokalne glasbe. Nastopil je vokalni sekstet Singer Pur iz Regensburga. V Ljubljani so zapeli nekaj motetov in madrigalov iz Gallusovih zbirk Opus musicum in Moralia.
Bergmanov filmski opus v kinoteki
08. 03. 2000 08.24
V dvorani <A HREF=http://kinoteka.si/ target=_blank>Slovenske kinoteke</A> na Miklošičevi 28 bo jutri, ob 20.30 prvi večer velike retrospektive filmskih mojstrovin Šveda Ingmarja Bergmana. Skupaj si bo moč ogledati 20 celovečernih in en kratek film. Kinoteka za to priložnost napoveduje prihod ene najljubših Bergmanovih igralk, Bibi Andersson v Ljubljano. Predstavil jo bo veleposlanik Švedske v Ljubljani John-Christer Ahlander. Retrospektiva se bo začela s filmom Persona, v katerem je Bibi Andersson zaigrala tako mojstrsko, da je dobila Guldbaggeovo nagrado in nagrado ameriškega Nacionalnega združenja filmskih kritikov (NSFC), bila pa nominirana za filmsko in televizijsko nagrado Britanske akademije (BAFTA) kot najboljša tuja igralka. Po filmu Persona bodo zavrteli še četrturni spominski dokumentarec Karinin obraz, posvečen Bergmanovi materi.
Grafika Američana Scullyja v galeriji A+A v Benetkah
24. 02. 2000 12.59
Slovenska galerija A+A v Benetkah bo v soboto, 26. februarja, ob 18. uri odprla vrata grafikam leta 1945 v Dublinu rojenega ameriškega slikarja Seana Scullyja. Scully po napovedi galerije trenutno sodi med enega najodmevnejših slikarjev v Združenih državah. V likovnem pristopu nadaljuje vrhunska estetska in etična spoznanja visokega modernizma. Kot ''svojega'' stalnega umetnika ga predstavlja galerija Lelong v New Yorku in Parizu, v piranskih Obalnih galerijah pa bodo kmalu na ogled njegova slikarska dela.
Podelitev Prešernovih nagrad
08. 02. 2000 17.31
V Cankarjevem domu so na predvečer kulturnega praznika podelili najvišja državna priznanja za delo v kulturi - Prešernove nagrade.
Večer Škerjančevih samospevov
03. 02. 2000 14.47
Med letošnjimi obletnicami, povezanimi z ustvarjalci v kulturi, je tudi 100-letnica rojstva skladatelja, pianista, dirigenta, pedagoga, glasbenega publicista in akademika Lucijana Marije Škerjanca. Škerjanc se je sicer rodil 17. decembra 1900, nanj pa se bodo študentje ljubljanske Akademije za glasbo iz razreda Irene Baar spomnili že na današnjem koncertu v ljubljanskem Cekinovem gradu, kjer bodo odpeli nekaj njegovih samospevov.
Javier de Frutos v Ljubljani
24. 01. 2000 14.22
Poslanstvo umetnika danes ni v tem, da zabava publiko, temveč da drži ogledalo času, je prepričan plesalec in koreograf Javier de Frutos, ki bo s skupino plesalcev v ljubljanskem Cankarjevem domu (CD) to sredo, 26. januarja, izvedel dva plesa, Žalost osamljenega in Mazatlan, pod skupnim naslovom Zima v Montani.
Čerin razstavlja v Freisingu
16. 01. 2000 12.13
V Freisingu blizu Muenchna je na ogled razstava fotografij mariborskega fotografskega mojstra Boga Čerina. Pregledno razstavo Čerinovih slik, ki jo je konec tedna odprl generalni konzul Republike Slovenije v Nemčiji Fedor Gregorič, je pripravilo bavarsko-slovensko društvo.
Fotografska razstava Janeza Marenčiča
06. 01. 2000 13.43
V Gorenjskem muzeju bodo ob 18. uri odprli fotografsko razstavo Janeza Marenčiča z barvnimi posnetki iz zadnjega obdobja. Leta 1914 v Kranju rojeni avtor je bil dolga desetletja zvest črno-beli fotografiji, posebej v 50-ih in 60-ih letih se je uveljavil kot mojster krajinske fotografije. Marenčič je bil tudi pobudnik t.i. kranjske fotografske šole.
Projekt Plečnik 2000
31. 12. 1999 14.29
V letu 2000 naj bi na svetovno medmrežje postavili arhiv del <a href=http://www.plecnik2000.com target=_new>Jožeta Plečnika</a>, enega najvidnejših slovenskih arhitektov in ustvarjalcev vseh časov, ki ga v zadnjih letih ponovno odkrivajo ne le Slovenci, temveč tudi tuja strokovna javnost. O priljubljenosti Plečnikovih del govorijo številne razstave in knjižne izdaje doma in po svetu.
Razstava fotografij Slavka Smoleja
19. 12. 1999 17.07
Moderna galerija je pripravila študijsko razstavo fotografskega opusa Slavka Smoleja (1909-1961) in jo naslovila Glasnik gorske narave in železarske kulture. Avtorica razstave, ki jo bodo v torek, 21. decembra, ob 18. uri odprli v spodnjih prostorih Moderne galerije, je kustosinja Lara Štrumej.
Projekt Plečnik 2000 - na spletu in zgoščenki
10. 12. 1999 19.48
Andrej Hrausky v imenu arhitekturnega zavoda DESSA in Aleš Golli iz podjetja Triglif sta danes predstavila skupni projekt Plečnik 2000. V letu 2000 naj bi na spletne strani namreč postavili arhiv del Jožeta Plečnika, enega najvidnejših slovenskih arhitektov in ustvarjalcev vseh časov, ki ga v zadnjih letih ponovno odkrivajo ne le Slovenci temveč tudi tuja strokovna javnost. O priljubljenosti Plečnikovih del govorijo številne razstave in knjižne izdaje doma in po svetu. DESSA bo odgovorna za vsebino, Triglif pa za izvedbo projekta.
Pri Pomurski založbi monografija Franca Mesariča
29. 11. 1999 17.05
Prekmurska založba je v zbirki Monumenta Pannonica, v kateri je v petih letih izšlo deset monografskih študij, povezanih s panonskim svetom, pravkar izdala likovno monografijo o slikarju Francu Mesariču. Urednik zbirke Janez Balažic je danes v Ljubljani poudaril, da Mesariču pripada izjemen položaj v okviru visokega modernizma in sodobne likovne tvornosti. Mesaričev slikarski opus zaznamuje neverjetno široka likovna ter mišljenjska, duhovna širina. Besedilo o slikarju, ki se ukvarja še z oblikovanjem in drugimi likovnimi zvrstmi, je prispeval umetnostni zgodovinar iz Maribora Mitja Visočnik. Povzetek je preveden še v angleščino. V monografiji je 78 barvnih reprodukcij Mesaričevih del iz različnih ustvarjalnih obdobij, od Avtoportreta iz leta 1959/60 do ciklusa Ritem ravnice iz poznih 90-ih let.
Grafika Štefana Galiča posthumno
29. 11. 1999 16.13
Prekmurski umetnik Štefan Galič (1944-1997) je zapustil bogat likovni opus, največ ustvarjalne energije pa je položil v grafiko, predvsem v klasično tehniko lesoreza. S pregledom njegovega grafičnega opusa se bo do 17. decembra moč seznaniti v Mestni galeriji Ljubljana. Ob posmrtni retrospektivi je v zbirki Monumenta Pannonica Pomurske založbe iz Murske Sobote v sodelovanju z ljubljansko galerijo in s spremnim esejem likovnega kritika Aleksandra Bassina izšla monografija o Galiču.
Razstava ob obletnici smrti slikarja Šubica
19. 11. 1999 18.53
Ob deseti obletnici smrti slikarja Iveta Šubica bodo drevi v štirih škofjeloških razstaviščih odprli razstavo Spomini, sanje - Ive Šubic, ki bo predstavila umetnikov opus med letoma 1937 in 1989. Razstava je nastala na pobudo umetnikove družine, Združenja umetnikov Škofja Loka in ob sodelovanju številnih sodelavcev, njena kustosinja pa je Nadja Zgonik iz ljubljanske Akademije za likovno umetnost.
Vedro je lice stvari Uroša Kreka
18. 11. 1999 19.40
Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti Republike Slovenije je izdal notni zvezek z izborom skladb za zbore priznanega skladatelja akademika Uroša Kreka; z naslovom Vedro je lice stvari je izšel je kot 38. zvezek zbirke Izbrana dela slovenskih skladateljev. Zvezek je uredil Mitja Gobec in partituram dodal bibliografijo Krekovih zborovskih skladb, razdeljeno na izvirne skladbe in na obdelave ljudskih pesmi. Omenjena zbirka - ureja jo Igor Teršar - je najobsežnejši izbor slovenskih zborovskih skladb, v njej je izšlo 38 notnih knjig 36 skladateljev in ena antologija. Izhajati je začela že leta 1973, še za časa Zveze kulturnih in prosvetnih društev.
Kvartet Emperor v filharmoniji
15. 11. 1999 19.38
V dvorani Slovenske filharmonije bo jutri, v okviru srebenega abonmaja oz. mednarodnega mojstrskega ciklusa, gostoval britanski godalni kvartet Emperor. Kvartet v sestavi Martin Brugess in Clare Hayes - violini), Fiona Bonds - viola in William Schofield - violončelo bo izvajal dela Josepha Haydna, Benjamina Brittna, Dmitrija Šostakoviča in Ludwiga van Beethovna.
Razstava o Leonardu da Vinciju
03. 11. 1999 21.21
V Narodnem muzeju v Ljubljani so nocoj odprli razstavo Leonardo da Vinci - znanstvenik, izumitelj in umetnik. Kakih 250 eksponatov z različnih področij ustvarjanja tega najslavnejšega univerzalnega človeka renesanse bo na ogled do 5. marca prihodnje leto. Razstava je obšla že vse celine, je izrazito poučna in ponuja celovitejši vpogled v obdobje renesanse, Leonardovo življenje in delovanje ter njegov raznovrsten opus.
Borčičeve grafike v Piranu in Kopru
21. 10. 1999 13.08
Eden najvidnejših predstavnikov slovenske grafike in t. i. ljubljanske grafične šole, Bogdan Borčič, se bo od danes do 19. novembra predstavil v dveh razstaviščih piranskih Obalnih galerij - v Mestni galeriji Piran in v galeriji Meduza v Kopru. Dela in avtorja bo v petek, 22. oktobra, ob 19. uri v Piranu predstavila Milena Zlatar, ravnateljica Galerije likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, kjer Borčič domuje zadni dve desetletji. V Slovenj Gradcu je bila letos poleti tudi velika pregledna razstava Borčičevih grafik.
Grass letošnji Nobelov nagrajenec za literaturo
30. 09. 1999 16.39
Letošnji Nobelov nagrajenec za literaturo je pisatelj Guenter Grass, ki sodi med najpomembnejše povojne nemške pisatelje. Novico je danes v Stockholmu sporočila Švedska akademija in odločitev utemeljila z oceno, da je lavreat ''v pogumnih črnih zgodbah spomnil na pozabljeni obraz zgodovine''. Nagradila ga je za celotni opus, med njegova najbolj znana dela pa sodi pripovedna trilogija - romana Pločevinasti boben in Pasja leta ter zbirka novel Mačka in miš. V njih se je posvetil nemškim odzivom na vzpon nacizma, vojnim strahotam in občutkom krivde v povojni Nemčiji. Nobelovo nagrado za literaturo bodo tako kot ostale Nobelove nagrade nagrajencem izročili 10. decembra, na obletnico smrti Alfreda Nobela (1833-1896), po katerem priznanja nosijo ime.
Da Vinci v Narodnem muzeju Slovenije
24. 09. 1999 15.18
V Narodnem muzeju Slovenije tečejo priprave na razstavo znanstvenika, izumitelja, umetnika, enega največjih vizionarjev v zgodovini človeštva in najslavnejšega univerzalnega človeka renesanse, Leonarda da Vincija (1452-1519). Okrog 250 eksponatov z različnih področij njegovega ustvarjanja bo v Ljubljani na ogled predvidoma od 3. novembra do 5. marca prihodnje leto. Razstava je obšla že vse celine, je izrazito poučna in ponuja celovitejši vpogled v obdobje renesanse, Leonardovo življenje in delovanje ter njegov raznovrsten opus. Del tega bogastva uma bo v Narodnem muzeju Slovenije mogoče zaznati ob spremljanju osmih multimedijskih programov.
Odtujeno nebo je približala umetnost
08. 08. 1999 10.09
Od dvajsetega junija do prvega avgusta letos je Duisburški Muzej Wilhelm Lembruck, Evropski center za sodobno kiparstvo, priredil razstavo Povezana mesta-Umetnostni procesi v urbani mreži. Dvanajst umetnikov iz Avstralije, Nemčije, Nizozemske, Slovenije, Velike Britanije in ZDA je v okviru razstave v osmih porurskih mestih izvajalo instalacije, z internetom podprte projekte, telekomunikacijske akcije in fotografiralo. Kuratorka razstave je bila dr. Soeke Dinkla.
Razstava renesančne umetnosti v Benetkah
27. 07. 1999 10.29
V Benetkah bo od 5. septembra do 9. januarja na ogled več kot 200 umetniških del, med njimi mnoge mojstrovine, ki bodo prikazovale odnos med renesančno umetnostjo Benetk in Severne Evrope. Razstavo bo v razkošni palači Grassi pripravila fundacija Fiat, osrednji poudarek pa bo na umetniških razlikah med slikami Nizozemske in Južne Nemčije ter Benetkami med letoma 1450 in 1600. Razstava je razdeljena na sedem sekcij, med njimi sekcijo Drer in Benetke ter Titian in Sever. T.i. Kabinet risb pa bo v sedmih razstavnih prostorih predstavil kakih sto risb, rokopisov in grafik. Dela 90 avtorjev iz približno sto muzejev, javnih ali zasebnih zbirk iz 16 držav bodo na ogled v 28 razstavnih prostorih palače Grassi, zgradbe iz 18. stoletja. Med najpomembnejšimi deli bodo na ogled Sveti Hieronim Antonella da Messina iz londonske National Gallery, Opus Quinque Dierum Albrechta Drera zbirke Tyssen iz Madrida ter Titienova Flora iz Firenc.
Razstava Monetovih del podaljšana do 16. avgusta
22. 07. 1999 17.33
Slikarsko razstavo priznanega francoskega impresionista Clauda Moneta z naslovom ''Monet: Opus- vile'', ki je od 6. maja na ogled v pariškem nacionalnem muzeju Orangerie in naj bi svoja vrata zaprla 2. avgusta, so podaljšali do 16. avgusta, je sporočila Zveza nacionalnih muzejev. Razstavo si je do sedaj ogledalo že 300.000 obiskovalcev.
Razstava Božidarja Jakca v Mestni galeriji
21. 06. 1999 09.31
V Mestni galeriji Ljubljana bodo drevi ob 20. uri odprli razstavo fotografij, diapozitivov in filmov Božidarja Jakca. Razstava je nastala ob 100. obletnici rojstva umetnika.
Razstava Božidarja Jakca - fotografa in snemalca v Mestni galeriji
16. 06. 1999 12.01
V Mestni galeriji Ljubljana bodo v ponedeljek, 21. junija, ob 20. uri odprli razstavo fotografij, diapozitivov in filmov Božidarja Jakca. Razstava je je nastala ob 100. obletnici rojstva umetnika.
Kozinova nagrada Maksu Strmčniku
03. 06. 1999 14.38
Slovenskemu skladatelju Maksu Strmčniku so za njegov sakralni opus iz zadnjih štirih letih na slovesnosti v Društvu slovenskih skladateljev (DSS) izročili Kozinovo nagrado za leto 1999.
Kozinova nagrada za leto 1999
31. 05. 1999 12.56
Slovenskemu skladatelju Maksu Strmčniku bodo za njegov sakralni opus, ki je nastajal v zadnjih štirih letih in bil izveden doma in v tujini, v četrtek, 3. junija, izročili Kozinovo nagrado za leto 1999. Slovesnost bo v Društvu slovenskih skladateljev na Trgu francoske revolucije.
Retrospektiva Kenjija Mizogučija v kinoteki
22. 05. 1999 12.47
Pod naslovom <I>Srce ima več sob kot bordel </I>bo v Slovenski kinoteki med 25. majem in 16. junijem potekala retrospektiva slovitega japonskega režiserja Kenjija Mizogučija (1898-1956). Retrospektiva se bo v torek, 25. maja, ob 20.15 začela z znamenito Legendo o Ugetsu. Kinoteka je pregled Mizogučijevih filmov pripravila v sodelovanju z Japonsko fundacijo iz Tokia in veleposlaništvom Japonske v Republiki Sloveniji s sedežem na Dunaju. Vsi filmi imajo angleške podnapise.
Retrospektiva iranskega režiserja Mohsena Makhmalbafa
17. 05. 1999 15.50
V sredo, 19. maja, se bo ob 20.15 bo v dvorani Slovenske kinoteke začela retrospektiva iranskega filmskega režiserja Mohsena Makhmalbafa.
Umrl mehiški pisatelj Ricardo Garibay
05. 05. 1999 16.28
V 76. letu starosti je v torek umrl mehiški pisatelj Ricardo Garibay. Kot so sporočili svojci, je pisatelj v Cuernavaci, kakih 80 kilometrov južno od mehiške prestolnice, umrl za rakom. Garibay je zaslovel kot romanopisec, pisal pa je tudi gledališka dela in scenarije. Leta 1965 je prejel nagrado za književnost Mazatlan. Pisateljev celotni opus obsega 58 knjig.