Petina
Vsak peti Rus živi pod eksistenčnim minimumom
02. 05. 1998 09.48
Vsak peti ruski državljan živi pod eksistenčnim minimumom. Kot poroča agencija Interfax, mora 32 milijonov Rusov, kar je dobra petina prebivalstva (21,8 odstotka) shajati z manj kot 423 rublji (približno 12.400 tolarjev) mesečno. Več kot polovica ruskega prebivalstva (57,2 odstotka) je marca zaslužilo manj kot 800 rubljev (približno 23.500 SIT). Povprečna plača znaša približno 945 rubljev (približno 27.700 SIT). Rusija ima približno 148 milijonov prebivalcev. Revščina je prizadela predvsem upokojence. Po podatkih iz lanskega decembra znaša povprečna ruska pokojnina le 325 rubljev (približno 9.400 tolarjev).
Čez 30 let dve tretjini človeštva brez pitne vode?
23. 03. 1998 11.01
Čez 30 let utegneta dve tretjini človeštva živeti v pomanjkanju vode, piše švedski časopis "Svenska Dagbladet".
Ženskam so bolj všeč čevlji z nizko peto
23. 03. 1998 08.28
Glede na raziskave so američankam bolj všeč udobni čevlji z nizko peto kot pa moderni z visokimi petami. Zgolj četrtina žensk nosi na delo čevlje s peto višjo kot 2.5 centimetrov je pokazala raziskava, izdelana med 500 ženskami. Nizke pete so najbolj priljubljene med ženskami v dvajsetih, saj je zgolj 16% žensk, mlajših od trideset let dejalo, da na delo redno nosi čevlje z visoko peto. Med ženskami v starosti 40 do 50 let pa takih, ki na delo nosijo visoke pete, kar 30%. Med ženskami vključenimi v raziskavo, jih kar petina nosi izključno čevlje z nizko peto.
Petrol: V lanskem letu 3,2 milijarde čistega dobička
12. 02. 1998 15.02
Delniška družba Petrol je v lanskem letu za več kot desetino povečala prihodke od prodaje, ki so presegli 121 milijard tolarjev. Čisti dobiček, ki bo predvidoma znašal 3,2 milijarde tolarjev, je glede na leto 1996 višji skoraj za polovico. Uprava družbe bo skupščini delničarjev, ki bo predvidoma septembra, predlagala, da se izplačilu dividend nameni približno petina dobička, to je 360 tolarjev bruto na delnico.
Valentinovo predvsem dan cvetja
12. 02. 1998 08.11
Valentinovo - praznik zaljubljencev je tudi za prodajalce cvetja dan slavja. Po ocenah Združenja nemških cvetličarjev bodo ti imeli na ta dan za četrtino več prometa kot ob običajnih dnevih. Posebno povpraševanje na dan Sv. Valentina, 14. februarja, je po vrtnicah, vetrnicah, rdečih tulipanih, narcisah in gerberah. Izračunali so, da nemško gospodinjstvo vsako leto v povprečju za rezano cvetje porabi približno 180 mark. Vendar je samo petina okoli 300.000 ton rož, ki vsako leto cvetijo v nemških domovih, pisarnah in ordinacijah, iz nemške proizvodnje. 87 odstotkov rož je uvoženih iz Nizozemske, ostanalo pa iz Kolumbije, Izraela in Kenije. Predstavnik nemške organizacije potrošnikov je pozval sodržavljane, naj podarijo domače cvetje. Po njegovem mnenju cvetje iz uvoza vsebuje velike količine pesticidov. Posledice so vidne pri okuženosti podtalnice in dolgoročni onesnaženosti tal, da socialnih problemov niti ne omenjamo.
Vlada predlagala ukrepe za sanacijo Taluma
15. 01. 1998 17.42
Slovenska vlada je na današnji seji obravnavala položaj in ekonomsko upravičenost proizvodnje aluminija v Sloveniji ter ukrepe za sanacijo Tovarne aluminija Kidričevo (Talum). Kot je po seji povedal minister za gospodarske dejavnosti Metod Dragonja, je vlada proizvodnjo alumunija v Sloveniji ocenila za konkurenčno sposobno, hkrati pa opozorila na potrebo po sanaciji starih problemov v Talumu. Da bi se to uredilo, vlada predlaga, naj upniki Taluma pretvorijo svoje terjatve v lastniške deleže. S tem bi namreč odprli možnost za privatizacijo te industrije ter poplačilo dolgov.
Slovencem je najbolj všeč Clio
13. 01. 1998 11.45
Slovenci smo leta 1997 kupili 60.754 novih avtomobilov. Med njimi je bila več kot petina znamke francoskega proizvajalca Renault, pogosto pa smo se odločali tudi za vozila nemškega Volkswagna, italijanskega Fiata, češke Škode in nemškega Opla.
Nemci varčujejo vse manj
30. 12. 1997 08.12
Pregovorno varčnim Nemcem vse redkeje uspeva del dohodka skraniti za hude čase ali kasnejše naložbe, skoraj petina pa živi takorekoč "iz rok v usta". Kot je pokazala raziskava offenbaškega inštituta Marplan, ki je med 1. in 14. novembrom zajela 2500 ljudi iz cele Nemčije, je zaradi naraščajoče brezposelnosti in padajočih realnih dohodkov kar vsak tretji Nemec v iztekajočem se letu na stran dajal manj kot lani, vsak peti ni prihranil popolnoma nič, le vsak štirinajsti pa je uspel prihraniti več kot pred letom dni. O upadajoči blaginji govori tudi dejstvo, da so manj prihranili celo pregovorno varčni Švabi, saj si stanja na računu v zvezni deželi Baden-Wuertemberg ni uspel popraviti vsak peti udeleženec ankete. Nekoliko bolje so se odrezali Bavarci, kjer ni varčevalo 13 odsotkov anketiranih, najslabše pa je šlo varčevalcem v zveznih državah Severno Porenje-Vestfalija, Pfalško in Posarje, kjer je le trem odstotkom vprašanih uspelo kaj privarčevati.
Windsorski grad znova odprt za obiskovalce
27. 12. 1997 11.55
V Windsorju so danes za obiskovalce znova odprli del gradu, rezidence britanske kraljeve družine, ki je bil uničen v požaru leta 1992.
Ali poznate ime predsednika države?
24. 12. 1997 09.04
Petina Brazilcev, ki prebivajo v velikih mestih, ne pozna imena predsednika države, številni pa ne poznajo niti imena svojega župana, je pokazala neka raziskava. Avtorji raziskave so sicer pričakovali nekatere rezultate, kot na primer nizek odstotek sodelovanja v političnem življenju, vendar pa je avtorje študije močno presenetil velik delež tistih, ki ne vedo, kako je ime voditelju države. Le 30 odstotkov vprašanih je včlanjenih v kako stranko.
Brezplačni telefonski klici za Avstrijce
23. 12. 1997 13.58
Avstrijska državna pošta se je v sodelovanju s Telecomom, podjetjem za telegrafski in telefonski promet z Dunaja, odločila, da Avstrijce za božič obdaruje z brezplačnim telefoniranjem.
Zaradi zajedalca oslepelo 80.000 Sudancev
22. 12. 1997 09.22
Sudanske oblasti so sporočile, da je v mestu Raja na jugozahodu Sudana zaradi nevarnega zajedalca oslepelo 80.000 ljudi.
Poljaki se strinjajo s stroški za vstop v NATO
16. 12. 1997 10.08
Na Poljskem se strinjajo z morebitnim porastom stroškov za vojaške namene zaradi vstopa v zvezo NATO. V raziskavi javnega mnenja inštituta Pentor, opravljene septembra, se je 44 odstotkov vprašanih izreklo za uvedbo enkratnega posebnega davka za obrambo, 23 odstotkov bi se strinjalo s posebnim davkom za daljše obdobje. Četrtina anketiranih nasprotuje vsakršnim dodatnim stroškom za vojsko; tretjina se strinja z namestitvijo sil zveze NATO na poljskih tleh, dobra petina pa začasno namestitev jedrskih sil v primeru krize.