Pisateljica
Šestnajsti knjižni sejem
28. 11. 2000 00.00
V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so slavnostno odprli 16. knjižni sejem, ki bo potekal v znamenju 450. obletnice izida prve slovenske knjige in 200. obletnice rojstva največjega slovenskega pesnika Franceta Prešerna. Ob odprtju - slavnostna govornica je bila pisateljica Desa Muck - so podelili Schwentnerjevo priznanje za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, dosežene uspehe v založništvu in knjigotrštvu ter priznanje za delo pri razvijanju bralne kulture v Sloveniji in med Slovenci zunaj meja domovine. Sejem v organizaciji Strokovnega združenja založnikov in knjigotržcev Slovenije in Cankarjevega doma bo potekal do 3. decembra.
Pisanje knjig je lahko tudi donosno
21. 11. 2000 00.00
Avtorica uspešnic o Harryju Potterju Joanne K. Rowling zasluži več kot britanska kraljica Elizabeta II. V nedeljski izdaji časnika Sunday Times so objavili seznam Britancev z največjim letnim zaslužkom. Rowlingova je z 41 milijoni evrov na 36. mestu, njeno visočanstvo pa je z "borih" 22,5 milijona evrov letnega zaslužka pristala šele na 70. mestu. 36-letna pisateljica je tudi najvišje uvrščena ženska na tej lestvici. Še vedno sicer zasluži drobiž v primerjavi z alfo in omego formule 1 Bernijem Ecclestonom, ki vodi na seznamu s slabo milijardo evrov zaslužka letos.
Sontagova prejela nagrado
16. 11. 2000 00.00
Ameriška pisateljica Susan Sontag je za roman V Ameriki (In America) na Manhattnu prejela ameriško nacionalno nagrado za književnost - National Book Award, vredno 10.000 dolarjev.
Nagrado Medicis prejel Yann Apperry
12. 11. 2000 00.00
Letošnjo francosko literarno nagrado Medicis je prejel francoski pisatelj Yann Apperry za delo Medicis in musica. Nagrada Medicis za roman iz nefrankofonskega jezikovnega območja je pripadla kanadskemu avtorju šrilanškega porekla Michaelu Ondaatjeju za delo Anil's Ghost.
Nagrada pisateljici Bini Štampe Žmavc
10. 11. 2000 00.00
Slovenska pesnica, pisateljica in dramatičarka Bina Štampe Žmavc je s slikanico Muc Mehkošapek, ki jo je ilustriral Slobodan Junakovič in leta 1998 izdala Epta - založba najlepših slikanic, dobitnica bienalne mednarodne literarne nagrade Janusza Korczaka, so sporočili iz Varšave.
Podelili francosko literarno nagrado Femina
08. 11. 2000 00.00
Ameriška pisateljica Jamaica Kincaid je sinoči prejela francosko literarno nagrado Femina za najboljši tuji roman. Nagrado je prejela za roman Moj brat, ki je izšel leta 1997. Roman pripoveduje življenjsko zgodbo njenega brata Devona, ki je leta 1996 umrl za aidsom.
Predstavili monografijo o Krasu
21. 10. 2000 00.00
Na goriškem gradu so včeraj predstavili obsežno monografsko knjigo, ki nosi naslov Carso - Due lingue, un altipiano, Kras - Dva jezika, ena planota. Knjigo, ki jo krasi dvesto barvnih fotografij Krasa in je razkošno opremljena, je v treh jezikih izdala italijanska založba Edizioni della Laguna. Vezni tekst je napisala italijanska pisateljica Aline Cendon iz Benetk, fotografije pa sta prispevala fotografa Loris Dilena in Giuseppe Turzi. V slovenščino je tekste prevedla Mirjam Levstik.
Je Harry Potter plagiat?
23. 08. 2000 00.00
Harry Potter, znani junak otroških knjig, se bo moral spopasti z novo nalogo - tožbo. Ameriška pisateljica Nancy Stouffer namreč avtorico istoimenske zbirke J.K. Rowling toži literarne tatvine. Stoufferjeva letos namerava izdati knjigo, ki naj bi jo napisala že leta 1984, in ki je v nekaterih elementih podobna knjigam Rowlingove. Zbirka Harry Potter je sicer požela velikanski uspeh in postala ena najbolj prodajanih na svetu, Rowlingova pa je med najbolj plačanimi Britankami. Po eni od zgodb bodo v kratkem posneli tudi film. Ameriška pisateljica Nancy Stouffer pravi, da si je Rowlingova iz njenih knjig sposodila nekaj likov. Rowlingova vse obtožbe zavrača in je Nancy Stouffer tožila klevetanja. Tekmici se bosta prvič srečali v ponedeljek, ko se začne sojenje.
Najbolje plačana Britanka
20. 08. 2000 00.00
JK Rowling, 35-letna avtorica knjig o Harryju Potterju je po seznamu, ki ga je danes objavil britanski nedeljski časnik Mail on Sunday, najbolje plačana ženska v Veliki Britaniji. Po podatkih tabloida je pisateljica lani zaslužila 20,5 milijonov funtov oziroma 6,97 milijarde tolarjev. Še pred štirimi leti je današnja multimilijonarka kot mati samohranilka v Edinburghu živela od socialne podpore.
Lindi Grant nagrada Orange
07. 06. 2000 13.35
Britanska pisateljica Linda Grant je za roman <i>Ko sem živela v sodobnih časih </i>(When I Lived in Modern Times) prejela nagrado Orange za žensko prozo, ki jo spremlja denarna nagrada v višini 30.000 funtov.
Nove knjige založbe Beletrina
05. 06. 2000 13.53
Študentska založba je danes predstavila dve novi knjigi iz zbirke Beletrina, knjigo Mačja kuga znane slovenske avtorice Maje Novak in knjigo Dihati moraš, to je vsa skrivnost, ki jo je napisala škotska pisateljica Janice Galloway v prevodu Tine Mahkota.
Nove dogodivščine Harrya Potterja
02. 06. 2000 15.37
Slovenski ljubitelji pisateljice Joanne K. Rowling lahko sežejo po novi, drugi knjigi dogodivščin priljubljenega junaka Harrya Potterja z naslovom Dvorana skrivnosti, ki je osvojila milijone tako mladih kot starejših bralcev in hkrati zgradila mostove med odraslimi in otroci.
Roman Smrt slovenske primadone
31. 05. 2000 19.06
Zbirka Nova slovenska knjiga založbe Mladinska knjiga, ki jo ureja Aleksander Zorn, je bogatejša za nov roman slovenske pisateljice Brine Švigelj Merat. Roman Smrt slovenske primadone bo obenem izšel tudi v francoskem prevodu. Pisateljica ga objavlja pod psevdonimom Brina Svit. Urednik za poglavitno odliko romana šteje ''iztanjšano čutenje ženske pisave''. Avtorica sama je na predstavitvi v Ljubljani ''predalčkanje'' zavrnila. Poglavitne teme romana, zajete v naslovu, so smrt, pojem slovenstva in prve ljubezni, ''prime donne''.
Knjižna novost Smrt slovenske primadone
24. 05. 2000 12.43
Založba Mladinska knjiga je v zbirki Nova slovenska knjiga natisnila nov roman cenjene in prevajane slovenske pisateljice Brine Švigelj Merat, Smrt slovenske primadone. Pisateljica ga je objavila pod psevdonimom Brina Svit.
Umrla pisateljica Barbara Cartland
21. 05. 2000 20.10
Po kratkotrajni bolezni je danes v spanju v 98. letu starosti umrla britanska pisateljica lahkotnih romanov Barbara Cartland, je sporočila njena družina.
Nicola Barker osvojila najvišjo nagrado
20. 05. 2000 11.13
Britanska pisateljica Nicole Barker je za svoj roman Wide Open prejela najvišjo leposlovno literarno nagrado IMPAC Dublin Literary Award. Njen roman so med 101 knjigami izbrali bralci javnih knjižnic v stotih mestih iz 43 držav. Pisateljica pravi, da nagrade sploh ni pričakovala. Za nagrado je dobila 122.000 ameriških dolarjev.
Assia Djebar dobitnica nemške literarne nagrade
19. 05. 2000 15.42
Alžirska pisateljica Assia Djebar je dobitnica letošnje nagrade za mir nemških knjižnih založnikov. 63-letna pisateljica je po mnenju žirije s svojim delom prispevala k upanju za demokratične spremembe v Alžiriji, svobodo v svoji domovini in razumevanje med kulturami. Nagrado v vrednosti 25.000 mark ji bodo podelili na Frankfurtskem knjižnem sejmu 22. oktobra. Nagrada za mir, ki jo podeljujejo od leta 1951, je najpomembnejše nemško literarno priznanje.
Večer s Tratnikovo in Šalejem
08. 05. 2000 12.52
V organizaciji literarne revije Primorska srečanja se bosta drevi v Društvu slovenskih pisateljev predstavila pisateljica, esejistka in prevajalka Suzana Tratnik ter pisatelj in prevajalec Milan Šalej.
Mednarodno srečanje Pen na Bledu
04. 05. 2000 14.09
Tema današnje okrogle mize Jezik književnosti med zemljo in obzorjem je izzvala udeležence mednarodnega srečanja pisateljev k razmišljanju o temeljih sporazumevanja, predvsem pa o vlogi, ki jo ima literatura za medsebojno razumevanje narodov. V hotelu Park jo je vodil Veno Taufer, predsednik slovenskega centra Pen, ki organizira srečanje. Uvodni govornik Jochen Kelter je poudaril, da literatura spet obnavlja, če ga že ne ustvarja. Aktualna globalizacija je po njegovem funkcionalizirala jezik do te mere, da v podporo materialnemu bogatenju posreduje ničvredne informacije, literatura pa uveljavlja domišljijo, gradi nadčutni svet in tako resnično bogati življenje. Kelter je prepričan, da jezik spet ohranja suverenost narodov, kakršna je že bila njegova vloga nekoč v preteklosti. Ta švicarski pisatelj je tudi predsednik evropske pisateljske konference, ki se kot vseevropska organizacija zavzema za uveljavitev kulturne politike v programih Evropska unije. Romunska pisateljica Ioanna Ieronim Brandus je opozorila, da pogosto prav nejasne identitete narodov ustvarjajo nacionalizme. Teme, ki jih nacionalistične vlade potiskajo v molk, pa lahko zaživijo v prevedenih knjigah tujih avtorjev. Portugalec Joao Barrento je zbrane spomnil, da literatura išče smisel tam, kjer navidez ni ničesar. Tone Peršak je ugotovil, da se je v Sloveniji zanimanje za literaturo močno zmanjšalo, od kar le-ta ni več v službi vsakdanje politike. Zdi se mu, da pri nas literatura ni nič bolj privilegirana kot drugod po svetu.
Ljubezenska pisma Grete Garbo
11. 04. 2000 07.45
Deset let po smrti švedske igralke Grete Garbo bodo 18. aprila javnosti predstavili njena pisma lezbični prijateljici, pisateljici Mercedes de Acosta, piše londonski časnik The Sunday Telegraph.
Prireditve ob mednarodnem dnevu knjig za otroke
03. 04. 2000 15.10
Ob letošnjem mednarodnem dnevu knjig za otroke, ki ga obeležujemo 2. aprila, na rojstni dan pravljičarja Hansa Christiana Andersena, je Pionirska knjižnica pripravila razstavo Bratovščina Sinjega galeba, že tretjič zapored pa bodo podeljene nagrade Moja najljubša knjiga. Nagrado za slovenski knjigi bosta prejeli knjigi Primoža Suhodolčana Košarkar naj bo! in knjiga 17-letne gimnazijke Nejke Omahen z naslovom Silvija. Nagrado za knjigo, prevedeno v slovenščino, pa bo prejela knjiga Matilda pisatelja Roalda Dahla v prevodu Bogdana Gradišnika.
Najboljša festivalska stvaritev je kratki film Hop, Skip & Jump
01. 04. 2000 17.53
Strokovna žirija 3. festivala slovenskega filma, katere predsednica je bila scenaristka in pisateljica Janja Vidmar, člana pa filmski režiser Janez Burger in urednik filmskega programa hrvaške nacionalne televizije Tomislav Kurelec, je nagrado za najboljši celovečerni film podelila filmu režiserja in scenarista Damjana Kozoleta Porno film. Kot najboljši kratki film pa je žirija razglasila film režiserja Srdjana Vuletiča Hop, Skip & Jump. Slednjega je strokovna žirija razglasila tudi za najboljšo stvaritev, predvajano na 3. festivalu slovenskega filma, ki se bo končal nocoj po 22. uri s podelitvijo nagrad v portoroškem Avditoriju. Tudi občinstvo je za zmagovalca med petimi tekmovalnimi celovečernimi filmi izbralo Porno film.
Nagrado Azorin dobila Dulce Chacon
04. 03. 2000 16.36
Letošnjo literarno nagrado Azorin je dobila španska pisateljica Dulce Chacon za roman Cielos de barro (Nebo iz blata). Zgodba se dogaja v 30. in 40. letih 20. stoletja in opisuje podeželjsko življenje aristokratske družine v zahodnem delu Španije. Chaconova je doslej objavila tri romane in biografijo o bikoborki Cristini Sanchez. Nagrada je pospremljena s 10 milijoni pezetami (120.000 nemških mark), podeljujejo pa jo mesto Alicante in založba Planeta od leta 1965.
Haider vodja homoerotičnega moškega združenja?
28. 02. 2000 08.13
Avstrijska pisateljica Elfriede Jelinek je v pogovoru za nedeljsko izdajo berlinskega časnika Morgenpost voditelja avstrijskih svobodnjakov Jörga Haiderja označila kot ''voditelja homoerotičnega moškega združenja''.
Na festivalu Pandora 2000 drevi ''slovenski'' Kaspar
01. 02. 2000 13.07
Mednarodni festival ženske ustvarjalnosti Pandora 2000 v organizaciji gledališke in produkcijske hiše DieTheater/Wien se bo drevi ob 20. uri na Dunaju začel s ''slovenskim'' Kasparjem Petra Handkeja v produkciji ljubljanskega Cankarjevega doma. Predstava Kaspar je nastala leta 1998, zrežirala jo je britanska dramska pisateljica in režiserka Anna Furse v sodelovanju s slovensko umetniško ekipo. Handkejevo besedilo je uprizorila kot soočenje med Kasparjem (Polona Vetrih) in njegovimi ''učitelji'' (Željko Hrs, Alojz Svete).
Ifigenija Zagoričnik-Simonovič v Beogradu
26. 01. 2000 15.07
Slovenska umetnica Ifigenija Zagoričnik-Simonovič, ki sicer živi v Londonu, je bila včeraj gostja beograjske založniške hiše Rad. Urednik slednje Jovica Ačin je dejal, da bo založba Rad med letošnje načrte uvrstila izdajo pesniške zbirke Ifigenije Zagoričnik-Simonovič.
Poroka nekdanje norveške pravosodne ministrice
19. 01. 2000 10.14
Nekdanja norveška pravosodna ministrica in pisateljica kriminalk Anne Holt se je poročila s svojo prijateljico. Kot poroča norveški časopis ''Dagbladet'', je njena devet let mlajša prijateljica Tine Kjaer lektorica pri neki založbi. Holtova je bila v letih 1996 in 1997 pravosodna ministrica v socialdemokratski vladi, vendar je morala po nekaj mesecih zaradi hude bolezni odstopiti. Najbolj brana norveška avtorica kriminalk je znana tudi po tem, da je glavna junakinja njenih knjig lezbična komisarka.
Mladinske povesti Novakove in Vidmarjeve
17. 12. 1999 16.22
Janja Vidmar, letos zagotovo najbolj dejavna slovenska pisateljica, in Maja Novak, ki med avtoricami izstopa s kakovostnimi kriminalkami ter veliko prevaja, sta se srečali na predstavitvi svojih novih del za odraščajoče otroke; izdala jih je založba Karantanija v zbirki Krtek. Vidmarjeva - to je njena letos že peta knjiga - je v zgodbo Čudni vitez vpeljala moment nadnaravnega: junak, ki si ga je osamljeni deček umislil, se tudi utelesi. Novakova pa se v treh zgodbah s skupnim naslovom Male živali iz velikih mest tenkočutno vživlja v bitja - živalce, ki niso ravno zadovoljne s svojo telesno pojavo; ob tem izpelje nauk, da ''nisi nikoli tako neznaten in nemočen, da ne bi mogel vplivati na potek dogodkov''. Knjigi sta izšli v nakladah po 800 izvodov, v maloprodaji pa staneta nekaj pod 3000 tolarjev.
Medeni mesec v Egiptu
10. 12. 1999 10.18
Belgijski princ prestolonaslednik Philippe in njegova nevesta, princesa Mathilde, naj bi medene mesece preživljala v nekem egiptovskem mondenem letovišču ob reki Nil. Stanovala naj bi v hotelu Cataract s petimi zvezdicami v kraju Asvan, še posebej pa naj bi uživala v vožnji s čolnom po Nilu. V istem hotelu so med drugim že prebivali francoski predsednik Francois Mitterrand, britanski premier Winston Churchill in pisateljica kriminalk Agatha Christie. Belgijski princ Philippe je hotel obiskal že marca letos.
Hillary Clinton v politiko zaradi maščevanja
10. 12. 1999 10.16
Po navedbah nove biografije Hillary Clinton, ki je pred dnevi izšla v ZDA, se je žena ameriškega predsednika za vstop v politiko odločila zaradi maščevanja. Pisateljica Gail Sheehy, ki je o prvi dami ZDA pogosto pisala v reviji Vanity Fair, v knjigi Hillaryjina izbira (Hillary's Choice) navaja, da se je Clintonova za osebno kariero odločila potem, ko je za moža žrtvovala odvetniški poklic in ko je morala trpeti ponižanje zaradi moževe afere z Monico Levinsky. Odločitev za vstop v politiko Hillary po mnenju Sheehyjeve pomeni iskanje lastne potrditve, pa tudi maščevanje. Avtorica knjige še navaja, da se želi Bill Clinton s podporo ženine kandidature za senatorko države New York opravičiti za svojo nezvestobo.