Planet

Podelitev Grumove in Gruen-Filipičeve nagrade

05. 04. 2000 15.22

V Kranju bodo v četrtek, 13. aprila, na otvoritvi 30. tedna slovenske drame podelili Grumovo nagrado za izvirno slovensko dramo in Gruen-Filipičevo nagrado za dosežke v slovenski dramaturgiji, so danes sporočili iz Prešernovega gledališča Kranj.

Enajsti planet Evalda Flisarja na Vodnikovi domačiji

17. 02. 2000 18.21

Slovensko komorno gledališče s sedežem na Vodnikovi domačiji v Ljubljani bo drevi ob 19.30 krstilo tragikomedijo Evalda Flisarja z naslovom Enajsti planet. Delo je zrežiral Aleš Novak, dramaturg je Blaž Lukan, scenografa sta Aleš Novak in Alen Bauer, igrali pa bodo Violeta Tomič, Gregor Čušin in Iztok Jereb.

Odkrili šest novih planetov

01. 12. 1999 11.13

Skupina astronomov je odkrila šest novih planetov, ki krožijo okoli 65 do 192 milijonov svetlobnih let oddaljenih zvezd približno enake velikosti, starosti in svetilnosti.

Ozonska luknja se je nekoliko zmanjšala

07. 10. 1999 10.43

Ameriška vesoljska agencija NASA je sporočila, da se je ozonska luknja nad Antarktiko letos nekoliko zmanjšala v primerjavi s septembrom lani. Ozonska luknja nad Antarktiko je septembra 1998 znašala rekordnih 27,2 milijona kvadratnih kilometrov, letošnje satelitske meritve pa so pokazale, da se je zmanjšala na 25,4 milijona kvadratnih kilometrov.

NASA zmanjšuje program znanstvenih raziskav

01. 10. 1999 08.18

Ameriška vesoljska agencija <a href= http://www.nasa.gov/ target=_new>NASA</a> bo zaradi manjšega proračuna, ki ga je nedavno odobril ameriški kongres, primorana zmanjšati obseg znanstvenih raziskav vesolja.

Planet Hollywood napovedal prestrukturiranje

19. 08. 1999 09.16

Iz močno zadolžene ameriške verige restavracij Planet Hollywood so sporočili, da se nameravajo z upniki dogovoriti o programu prestrukturiranja. To naj bi izvedli do konca leta.

Sonda s plutonijem leti proti Zemlji

16. 08. 1999 08.32

V sredo ob 5.28 po srednjeevropskem času bo vsega 1166 kilometrov nad jugovzhodnim delom Tihega oceana mimo našega planeta letela ameriška samodejna sonda Cassini, ki ima tri izotopske električne generatorje z 32,6 kilograma plutonija. Takšne generatorje potrebuje zato, ker je njen cilj tako daleč od Sonca, da si s sončnimi celicami ne bi mogla zagotoviti dovolj energije.

Po mrku še perzeidi

14. 08. 1999 16.59

Naš planet je vstopil v roj meteorjev z imenom perzeidi, zato lahko ponoči na jasnem nebu opazujemo utrinke.

Brez Progressa M-42 lahko Mir strmoglavi na Zemljo

13. 07. 1999 14.57

Rusko samodejno tovorno vesoljsko ladjo Progress M-42 z novim računalnikom za daljinsko vodenje orbitalne znanstvene postaje Mir in z vodo, hrano in kisikom za tričlansko rusko-francosko posadko na postaji naj bi namesto jutri izstrelili dva dni kasneje, to je 16. julija, poroča ruska tiskovna agencija RIA Novosti, po navedbi ruskega radia Radio Rossiji pa naj bi se to zgodilo do 18. julija.

S titanom 4B izstrelili vojaški satelit DSP-19

09. 04. 1999 22.28

V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral v ameriški zvezni državi Florida so ob 19.01 po srednjeevropskem času na izstrelitvenem kompleksu 41 po več krajših preložitvah zaradi tehničnih razlogov izstrelili najmočnejšo ameriško klasično nosilno raketo, dvostopenjski titan 4B.

Zaver v celovškem botaničnem vrtu

02. 04. 1999 18.33

Zveni kot prvoaprilska šala, vendar ni. Od 1. aprila se v botaničnem vrtu v Celovcu nahaja okostje zavra. Gre za odlitek fosila, ki izvira iz Kitajske, na ogled pa bo do konca junija med 9. in 18. uro. Za okostje, ki so ga dobili v Celovcu na posodo, je odgovoren slovenski arhitekt Milan Kovač.

Mars je bil nekdaj drugačen planet

10. 03. 1999 11.19

Če bi Mars Pathfinder na rdečem planetu pristal nekaj milijard let prej, bi priletel na popolnoma drugačen planet, morda celo na takšnega, na katerem bi bilo možno življenje, trdijo znanstveniki. Podatki, zbrani po misiji Pathfinderja leta 1997, projekta Mars Global Surveyor in misije Vikingi v 70. letih, kažejo, da je bilo podnebje na Marsu včasih bolj vlažno in toplejše. Zglajene stene, pogoste erozije in oblika razpok sten na mestih, kjer je pristal Pathfinder, kažejo na to, da je bila na Marsu nekoč voda, so zapisali v reviji Science. Po besedah Matta Golombeka, vodje projekta Pathfinder, je težko reči, koliko vode in kako dolgo je bila na tem planetu. ''Če - in to veliki 'če' - je tekoča voda bila stabilna, je to tisti dejavnik, ki je potreben za nastanek življenja.'' Oblike življenja na Marsu so bili verjetno primitivni enocelični organizmi, njihov obstoj pa bi lahko dokazali s preizkusi, s katerimi bi raziskali kemične ostanke, ki so jih pustili za seboj.

Štirje planeti vidni s prostim očesom

10. 03. 1999 11.00

Na nebu je v teh dneh v večernih urah moč opazovati štiri svetlikajoče se planete. Taka konstelacija je zelo redka, poleg tega pa je vidna s prostim očesom, je sporočil astronomski observatorij v Muenchnu. Kdor se bo okoli 19. ure zazrl v nebo proti zahodu, bo lahko našel Venero, ki bo ostala zvezda večernica do poletja. Levo nad njo je Saturn, v enaki oddaljenosti desno spodaj pa sveti veliki planet Jupiter. Desno od njega je Merkur, ki bo viden le nekaj dni. Zaradi vrtenja Zemlje bosta Jupiter in Merkur zašla že ob 19.30.. Najbolj primeren čas za opazovanje planetov je 19. ura. Kdor bo v naslednjih večerih gledal v nebo, lahko s prostim očesom opazuje, kako se Venera približuje Saturnu; Venera bo mimo njega potovala 20. marca, so še sporočili iz Muenchna.

Planetoid 9674 poimenovali po Sloveniji

17. 02. 1999 15.45

Mednarodna astronomska zveza (IAU) je na predlog slovenskih astronomov planetoidu 9674 dodelila ime Slovenija.

Prvi slovenski predmet v vesolju

08. 02. 1999 15.06

Pred 15 leti je na današnji dan v vesolje poletel prvi slovenski predmet. To je bila značka z znakom Astronavtsko-raketarskega kluba Vladimir M. Komarov iz Ljubljane, ki so jo vzeli s seboj trije vesoljci, ki so 8. februarja 1984 ob 13.07 po srednjeevropskem času poleteli s kozmodroma Bajkonur v Kazahstanu v vesoljski ladji Sojuz T-10. Ladja se je združila z orbitalno znanstveno postajo Saljut 7.

Avtorska razstava oblikovalca Radovana Jenka

13. 07. 1998 10.37

Nova ljubljanska banka je v sodelovanju z Društvom oblikovalcev Slovenije (DOS) pripravila avtorsko razstavo oblikovalca Radovana Jenka. V Galeriji Avla na ljubljanskem Trgu republike jo bodo odprli v torek, 14. julija, ob 18. uri.

Odkrili nova planeta

06. 07. 1998 16.12

Mednarodna skupina astronomov iz južne Francije je odkrila dva nova planeta, ki sta oddaljena od našega Osončja 15 oziroma 60 svetlobnih let.

Astronomi odkrili nov planet

27. 06. 1998 09.26

Petnajst svetlobnih let od Zemlje so astronomi odkrili nov planet, ki je večji od Jupitra, sestavljajo pa ga razbeljeni plini s površinsko temperaturo okrog minus šestdeset stopinj Celzija. Odkritje, ki ga je znanstvenem simpoziju v Kanadu oznanil vodja štiričlanske skupine državnih raziskovalcev Geoffrey Marcy, je potrdila tudi neodvisna skupina iz Švice. Ameriški raziskovalci so planet odkrili s pomočjo teleskopa Keck I na Havajih, na njegov obstoj pa so sklepali na osnovi nihanja v gibanju bližnje zvezde, ne z neposredno vizualizacijo.

Vesoljski teleskop Hubble odkril planet?

29. 05. 1998 17.13

Ameriško-evropski vesoljski teleskop Hubble, ki kroži okoli Zemlje, naj bi prvikrat doslej fotografiral planet, ki se nahaja izven našega osončja. V primeru, da bo odkritje potrjeno, bo to ena največjih senzacij v zgodovini vesoljskih raziskav.

Japonska bo poslala proti Marsu Planet B

28. 05. 1998 08.26

Japonska bo 4. julija na pot proti Marsu poslala majhno vesoljsko plovilo brez posadke, poroča ameriška tiskovna agencija AP, ki se pri tem sklicuje na japonsko informativno agencijo Kiodo.

NASA: Asteroid 1997 XF11 ne bo ogrozil Zemlje

13. 03. 1998 17.37

Asteroid, ki naj bi oktobra leta 2.028 ogrozil Zemljo, bo po izračunu astronomov ameriške Nacionalne uprave za aeronavtiko in vesolje NASA v Laboratoriju za reaktivni pogon (JPL) v kalifornijski Pasadeni letel mimo našega planeta na precej večji razdalji, kot so menili astronomi doslej. Kak dan in pol je veljalo, da naj bi 26. oktobra leta 2028 ob približno 19.30 po srednjeevropskem času asteroid 1997 XF11, ki so ga odkrili decembra lani, letel manj kot 48.000 ali celo manj kot 41.600 km od središča Zemlje, kot je poročala ameriška tiskovna agencija AP. Zemljin (ekvatorski) polmer znaša 6.378 km. Možnost napake pri tem izračunu izdelanem na podlagi sedanjih opazovanj naj bi bila največ približno 288.000 km. V izjavi Mednarodne astronomske zveze (IAU) je bilo povedano, da možnost trčenja ni velika, vendar ni nemogoča. Poldrugi kilometer velik planetoid ali mali planet, kot tudi imenujemo asteroide, naj bi ob morebitnem trku s hitrostjo nad 27.200 km/h ob tem, ko bi ga razneslo, razvil energijo skoraj dveh milijonov jedrskih bomb kakršna je padla na Hirošimo, je navedla AP. Po izračunu NASE pa bo asteroid letel približno 960.000 km od Zemlje, tako da so možnosti trčenja "enake ničli". Za primerjavo naj dodamo, da znaša srednja razdalja Lune od Zemlje 384.400 km. Pri izračunavanju tira asteroida so uporabili podatke palomarskega observatorija iz marca 1990. Podatke so našli včeraj. Tudi pred tem so v JPL menili, da so možnosti trčenja verjetno nične, so sporočili iz JPL. Pred 65 milijoni let je Zemljo zadel asteroid velikosti približno 10 do 16 km in po mnenju vse večjega števila znanstvenikov povzročil izumrtje 75 odstotkov živalskih vrst med njimi tudi dinozavrov.

Sodelovanje vodilnih proizvajalcev opreme GSM

14. 01. 1998 08.23

Družbe Motorola, Ericsson, Unwired Planet in Nokia so ustanovile novo podjetje - Wireless Application Protokol. Kot so sporočili iz Nokie, bo delovalo kot neprofitna organizacija. Cilj poslovanja bo vzpostavitev svetovnega protokola za uporabo internet storitev v mobilnih omrežjih, ki bo lahko deloval v vseh obstoječih mobilnih telekomunikacijskih sistemih. Vodilni svetovni proizvajalec opreme za telekomunikacijske sisteme GSM Nokia pa se lahko pohvali z novimi posli, ki jih je na začetku leta 1998 sklenila na britanskem, hongkonškem in filipinskem trgu. Lani je Nokia, ki je navzoča v 130 državah sveta, ustvarila za 8,5 milijarde dolarjev prihodkov od prodaje.

Nam grozijo podnebne spremembe?

04. 12. 1997 00.00

Slovenski astronom Herman Mikuž ob odkritju novih asteroidov; verjetnost trčenj z Zemljo ni zanemarljiva

27. 11. 1997 11.58

Slovenski astronom Herman Mikuž, ki je doslej odkril že 11 malih planetov, je za STA povedal, da obstaja v tujini več centrov za odkrivanje asteroidov oz. planetoidov, kot tudi pravimo malim planetom. Ti centri so pri odkrivanju zelo uspešni saj lahko v mesecu dni odkrijejo tudi nekaj sto asteroidov. Pri opazovanju neba uporabljajo zelo izpopolnjeno opremo, ki je posebej prirejena tako za odkrivanje samo kot tudi za spremljanje takšnih predmetov. Pri nas tako dobre opreme še nimamo, jo pa razvijamo.