Polet v vesolje
Endeavour se je oddaljil od MVP
10. 12. 2000 00.00
Ameriški vesoljski raketoplan Endeavour se je ob 20.13 po srednjeevropskem času približno 376 kilometrov nad kazahstansko-kitajsko mejo od Mednarodne vesoljske postaje (MVP) ločil, jo obletel in se ob 21.16 po srednjeevropskem času od nje dokončno oddaljil.
Izstrelili vesoljsko ladjo Sojuz
31. 10. 2000 00.00
S kozmodroma v Bajkonurju so ob 8.53 uri po srednjeevropskem času izstrelili tovorno vesoljsko ladjo Sojuz TM-31, s katero je na mednarodno vesoljsko postajo poletela prva stalna posadka vesoljcev, ki jo sestavljajo Rusa Jurij Guizdenko in Sergej Krikaljov ter Američan William Shepherd. Kot je povedal predstavnik kozmodroma v Kazahstanu Aleksej Lukanov, je izstrelitev potekala popolnoma v skladu z načrtom. Vesoljsko plovilo je v orbito vstopilo ob 8.01 uri, z mednarodno vesoljsko posastjo pa naj bi se združilo v četrtek. Prvi trije vesoljci, ki bodo naselili 60 milijard vredno Mednarodno vesoljsko postajo bodo prispeli na cilj v četrtek. Posadka je v belo-modrih vesoljskih oblekah s širokimi nasmehi pomahala gledalcem, preden je z istega izstrelišča kot pred 39 Jurij Gagarin poletela v vesolje. "Imamo vse možnosti za uspeh" je dejal Pjotr Klimuk, vodja Kozmonavtskega centra Gagarin, kjer so se kozmonavti pripravljali na polet. Center Gagarin je projekt šestnajstih držav , ki želijo uresničiti idejo, da bi človek živel tudi v vesolju. Poleg Rusije in ZDA so članice še Kanada, Brazilija, Japonska in države članice Evropske vesoljske agencije. Ko bo leta 2005 vesoljska postaja končana , bo velikosti sedemnadstropne stavbe, 418 ton težka in bila prostorna kot Boeing 747 jumbo-jet. Zaenkrat pa bodo živeli v ruskem modulu Zvezda, ki so ga poslali v vesolje letos. Ostala dva modula - Zarja in ameriški Unity –
Prvi vesoljski turist bo obiskal Mir
27. 09. 2000 00.00
Prvi vesoljski turist, ameriški poslovnež Denis Tito, bo član naslednje vesoljske odprave na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir.
Izstrelitev Atlantisa 8. septembra
01. 09. 2000 00.00
Ameriška vesoljska agencija NASA je potrdila, da namerava 8. septembra proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) izstreliti vesoljski raketoplan Atlantis s sedemčlansko ameriško-rusko posadko. Atlantis so že 14. avgusta prepeljali na izstrelitveno ploščad 39B. Polet raketoplana bo trajal predvidoma 11 dni. Posadka bo iz Atlantisa in ruske tovorne ladje Progress M1-3, ki se je z MVP združila 8. avgusta, na postajo prenesla 1,5 tone tovora. Glavna naloga vesoljcev bo priprava MVP na prihod prve dolgotrajne posadke, ki bo poletela v vesolje 31. oktobra. Ameriški astronavt Edward Lu in ruski kozmonavt Jurij Malenčenko bosta izstopila v vesolje in na zunanji površini postaje opravila montažna dela. Če bo Atlantis uspel poleteti v prvem poskusu, se bo vrnil na Zemljo 19. septembra.
Prvi vesoljski turist končal preiskave
25. 08. 2000 00.00
Prvi vesoljski turist, ki bo za polet na rusko orbitalno znanstveno postajo Mir plačal 20 milijonov dolarjev, kalifornijski milijonar Dennis Tito (59), je po poročanju ruske tiskovne agencije Itar-Tass na medicinski komisiji uspešno opravil psihološke in telesne teste in začel vaditi za polet v vesolje.
Delta 2 utirila satelit za GPS
11. 05. 2000 11.07
V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi je ameriško vojaško letalstvo ob napovedanemu času, to je davi ob 3.48 po srednjeevropskem času, z izstrelitvene rampe 17A izstrelilo ameriško tristopenjsko nosilno raketo srednje moči delta 2, ki je približno 25 minut kasneje za globalni satelitski sistem določanja položaja (GPS) v začasno prehodno orbito utirila Navstarov vojaški navigacijski satelit 2R-4.
Spodletel amaterski polet v vesolje
31. 03. 2000 08.11
Skupini približno 50 kalifornijskih graditeljev amaterskih raket v neodvisnem programu JP Aerospace, ki je minuli konec tedna nameravala na severu Nevade izstreliti prvo ljubiteljsko raketo v vesolje, je podvig zaradi slabega vremena spodletel.
Zanesenjaki pripravljajo vesoljsko izstrelitev
25. 03. 2000 09.46
Skupina skoraj 50 kalifornijskih graditeljev amaterskih raket v neodvisnem programu JP Aerospace, namerava danes ali jutri na severu Nevade izstreliti 7,7 kilograma težko in 223 centimetrov dolgo raketo, ki naj bi poletela do višine 97 kilometrov nad Zemljo in tako dosegla vesolje.
Minotaur utiril skoraj ducat satelitov
27. 01. 2000 17.43
Po več preložitvah zaradi tehničnih razlogov so davi ob 4.03 po srednjeevropskem času v vojaškem letalskem oporišču Vandenberg v Kaliforniji na poslovnem delu vesoljskega izstrelišča prvikrat izstrelili novo ameriško nosilno raketo minotaur, s katero naj bi v 720 kilometrov visoko orbito utirili več manjših vojaških in civilnih satelitov, ki so jih izdelali študenti. Deset ur po izstrelitvi še ni bilo dokončno potrjeno, da je utirjenje satelitov povsem uspelo.
Steklov bo snemal film v vesolju
27. 01. 2000 16.35
Ruski igralec Vladimir Steklov bo najverjetneje uresničil svoje sanje in bo kot glavni igralec filma ''Nagrada - polet v vesolje'' prve sekvence tega neobičajnega filmskega projekta posnel v vesoljski postaji Mir. Dokončno odločitev, ali bo Steklov resnično obiskal Mir, naj bi sprejeli do konca meseca, je sporočil direktor ruske aviokozmične agencije Jurij Koptov. Za zdaj je znano, da naj bi na Mir poslali dva ruska kozmonavta - Sergeja Zaletina in Aleksandra Karelija. Steklov je sicer uspešno končal urjenje v vesoljskem centru za priprave kozmonavtov Jurij Gagarin in bo morda na vesoljski postaji Mir ne samo gost, pač pa tudi polnopravni član posadke. Posnetki v vesolju naj bi po napovedih predstavljali petino filma. Režiser filma Jurij Kara bo film režiral iz vesoljskega centra, samo snemanje pa naj bi opravili kozmonavti profesionalci.
V desetem poskusu Discovery le poletel proti Hubblu
20. 12. 1999 11.44
Po devetih preložitvah v zadnjih dveh mesecih zaradi tehničnih in vremenskih razlogov je v Kennedyjevem vesoljskem centru (KSC) na Floridi davi ob 1.50 in 0,069 sekunde po srednjevropskem času ob zadnji letošnji možnosti za izstrelitev le vzletel ameriški vesoljski raketoplan Discovery s sedemčlansko ameriško-evropsko posadko, ki bo med osedemdnevnim poletom v orbiti okoli Zemlje popravila vesoljski teleskop Hubble.
Kitajci na Luni in Marsu
23. 10. 1999 09.56
Kitajci naj bi v naslednjem stoletju pristali na Luni in Marsu, je objavil kitajski dnevnik Shanghai News. Na nedavnem kitajskem posvetu o vesoljskih raziskavah so prav takšna cilja imenovali kot glavna za kitajski vesoljski program v 21. stoletju. Po besedah generalnega sekretarja kitajske vesoljske znanstvene zveze Ye Zilija kitajski znanstveniki že pretehtavajo podrobnosti načrta za pristanek na Luni. O podrobnostih glede rokov uresničitve načrta, njegovem financiranju in ali bo šlo pri tem za polet s človeško posadko, ne poročajo. Za zdaj Kitajci v vesolje še niso poslali svojih vesoljcev. Tega tudi ne nameravajo pred letom 2005, je poročevalcem v Hongkongu sporočil eden vodilnih kitajskih strokovnjakov na tem področju. Zdaj razvijajo pristajalni odsek brez posadke. Prvi preizkusni polet tega odseka naj bi uresničili čez nekaj mesecev.
Vesoljski safari za turiste
29. 09. 1999 10.45
Oktobra se bo iz ZDA na enotedensko ekskurzijo v Zvezdno mestece v Rusiji odpravila prva skupina desetih turistov, ki bodo lahko na lastni koži preizkusili vse stopnje priprav kozmonavtov na polet v vesolje, vključno z breztežnostjo v posebnem letalu, preobremenitvami na centrifugi in spuščanjem na dno bazena z maketo vesoljske ladje. Organizator vesoljskega safarija, družba Zegrahm Space Voyages iz Seattla, je za oktobrsko ekskurzijo že sprejela najmanjše možno število vplačil, ki zagotavljajo, da načrt ne bo odpovedan. Pet udeležencev vesoljskega safarija je vplačalo po 14.950 dolarjev, agencija pa že ima tudi 20 rezervacij za prihodnje leto.
Uspešno utirjenje rentgenskega teleskopa Chandra
23. 07. 1999 21.37
Kljub številnim težavam med izstrelitvijo je petčlanska ameriško-francoska posadka najstarejšega ameriškega vesoljskega raketoplana Columbia ob 13.47 po srednjeevropskem času nad indonezijskim otočjem na vzmetni način uspešno utirila poldrugo milijardo vreden ameriški rentgenski teleskop Chandra. Nato je prva poveljnica enega od raketoplanov Eileen Collins Columbio umaknila na varno razdaljo od Chandre.
Kitajska vesoljska ladja že pred koncem leta
13. 07. 1999 16.52
Kitajska načrtuje izstrelitev vesoljske ladje s človeško posadko. Izstrelili naj bi jo celo prej, kot so doslej menili strokovnjaki po svetu. Japonska medijska družba NHK je od ameriškega obveščevalnega vira prejela podatek, da bosta prva kitajska vesoljca poletela v vesolje že konec letošnjega leta. Po podatkih tega vira se Kitajska ukvarja z gradnjo dvosedežne vesoljske ladje, ki bo opremljena s sistemom za združitev, je poročal japonski radio Radio Japonske.
Prihodnje leto naj bi v vesolje poletela prva Kitajca
30. 06. 1999 07.35
Kitajska lahko že pomladi prihodnje leto uresniči svoj prvi vesoljski polet s človeško posadko in se tako pridruži Rusiji in ZDA, ki so za zdaj edine sposobne izvesti takšne odprave. Do takšnega sklepa so prišli ameriški in britanski strokovnjaki, poroča ameriški dnevnik USA Today. Dva Kitajca, Wu Tse in Li Tsinlung, sta v moskovskem Centru za priprave kozmonavtov (CPK) Jurija A. Gagarina v Zvezdnem mestecu že pred časom opravila kozmonavtske priprave. Po vrnitvi v domovino ju je Radio Peking označil kot člana prve kitajske vesoljske posadke. Kitajska nosilna raketa bo utirila kitajsko vesoljsko ladjo s kakršno naj bi Kitajci kasneje sestavili tudi manjšo vesoljsko postajo.
Drugi simpozij o vesoljskem turizmu
21. 04. 1999 23.11
V Bremnu se je začel drugi mednarodni simpozij o vesoljskem potovanju (ISST 99), na katerem udeleženci razpravljajo o možnosti, da bi vesolje lahko obiskovali tudi običajni ljudje, ki niso vesoljci.
V vesolje s pomočjo letala an-124-100
20. 03. 1999 18.56
Ruska letalska družba Poljot (Polet) v sodelovanju z letalsko in vesoljsko družbo Letalska izstrelitev načrtuje uporabo letala an-124-100 ruslan za utirjanje satelitov v nizko zemeljsko orbito.
Pred 65 leti se je rodil Gagarin
10. 03. 1999 10.55
V čast prvega kozmonavta Jurija Gagarina, ki se je rodil na današnji dan pred 65 leti, so se danes v Zvezdnem mestecu pri Moskvi zbrali ruski kozmonavti in obeležili obletnico s parado in polaganjem vencev k spomeniku Gagarinu.
Živadinov bo imel v Rusiji 13 tekmecev iz 10 držav
10. 08. 1998 08.24
Slovenski umetnik, gledališki režiser Dragan Živadinov, se bo s 13 kandidati iz 10 evropskih držav udeležil priprav kandidatov za polet v vesolje, ki se bodo začele 13. septembra v Centru za priprave kozmonavtov (CPK) Jurija A. Gagarina v Zvezdnem mestecu pri Moskvi.
Pred 37 leti je poletel v vesolje Gagarin; mednarodni dan astronavtike
12. 04. 1998 09.12
Danes je minilo 37 let odkar je sovjetski kozmonavt Jurij Gagarin kot prvi človek poletel v vesolje. V spomin na polet Gagarina je 12. april mednarodni dan astronavtike. Posebej slovesno praznujejo današnji dan vesoljci na Zemlji in v vesolju, vesoljski strokovnjaki in znanstveniki. Tričlanska rusko-ameriška posadka na orbitalni znanstveni postaji Mir se je danes po dvostranski video zvezi trikrat pogovarjala s svojci, znanci, vesoljci in strokovnjaki v Centru za upravljanje poletov CUP v Koroljovu pri Moskvi. Še včeraj sta ruska kozmonavta med vesoljskim sprehodom s 14 m visokega stolpa Sofora na modulu Kvant uspešno odstranila 400-kilogramsko prenosno motorno napravo VDU 1, ki je več let ohranjala pravilno lego Mira v prostoru, a ji je v ponedeljek pošla zaloga raketnega goriva.