Politika
Denar iz Bruslja bi omogočil, da bi hitreje ujeli povprečje EU
15. 08. 2000 00.00
S sprejemom zakonov o javnih financah in o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter podzakonskih aktov je Slovenija zaokrožila pravni okvir na področju Regionalna politika in koordinacija strukturnih mehanizmov. V ozadju so pogajanja za strukturna sredstva, ki jih bo Slovenija prejela in po vključitvi tudi prejemala iz proračuna EU, ter za pogoje, pod katerimi bo ta sredstva dobivala. Kot je v pogovoru za STA med drugim povedal državni sekretar za regionalni razvoj na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Igor Strmšnik "bo morala Slovenija v prihodnjem obdobju zasledovati fiskalne cilje in se posvetiti doseganju maastrichtskih kriterijev, zato si bo težko privoščila bistveno povečanje lastnih razvojnih sredstev''. V primerjavi z ostalimi največjimi prejemnicami strukturnih pomoči v EU - Grčijo, Portugalsko, Španijo menimo, da pričakovanja niso pretirana. Denar iz bruseljske blagajne bi Sloveniji omogočil, da bi hitreje ujela povprečje EU," je dejal Strmšnik. Slovenija bo letos dobila približno 12 do 13 milijard tolarjev iz treh programov predstrukturne pomoči - ključnega finančnega instrumenta sodelovanja EU z ostalimi državami srednje in vzhodne Evrope Phare, programa za področje gospodarske infrastrukture Ispa in programa pomoči za področje kmetijstva in podeželskega razvoja Sapard. Obseg sredstev, ki naj bi jih Slovenija po vključitvi dobila iz evropskih strukturnih skladov, pa je odvisen tudi od uspešnosti pogajanj o delitvi Slovenije na dve regiji na razčlenitveni ravni NUTS 2: na ljubljanski, urbani del in ostalo Slovenijo. S posebnim razvojnim programom za Ljubljano, ki je s svojo razvitostjo sicer presegla upravičenost do sredstev iz strukturnih skladov EU, pa želi Slovenija tudi utemeljiti, da je prestolnica podobno kot npr. portugalska Lizbona, do teh pomoči še vedno upravičena.
Strmšnik o regionalnem razvoju
15. 08. 2000 00.00
S sprejemom zakonov o javnih financah in o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja ter podzakonskih aktov je Slovenija zaokrožila pravni okvir na področju Regionalna politika in koordinacija strukturnih mehanizmov. Implementacija zavez iz pogajalskega izhodišča bo zahtevna, nenazadnje tudi zaradi specifičnosti tega področja: v ozadju so pogajanja za strukturna sredstva, ki jih bo Slovenija prejela in po vključitvi tudi prejemala iz proračuna EU, ter za pogoje, pod katerimi bo ta sredstva dobivala. Kot je povedal državni sekretar za regionalni razvoj na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj Igor Strmšnik, v pogajalskem izhodišču izhajamo iz predpostavke, da bo Slovenija leta 2003 iz strukturnih in drugih skladov unije dobila sredstva v višini treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), medtem ko v bruseljsko blagajno ne bi plačala ničesar.
Atomska bomba v grenlandskih vodah?
14. 08. 2000 00.00
Po poročanju danskega časnika naj bi ena od štirih vodikovih bomb, ki jih je med nesrečo leta 1968 nosil ameriški bombnik B-52, še vedno ležala na morskem dnu nekje blizu ameriškega letalskega in radarskega oporišča Thule na Grenlandiji, ki ga nameravajo Združene države Amerike uporabiti za vzpostavitev spornega protiraketnega ščita. Kot je danes zapisal Jyllands Posten, zaupni dokumenti skupine nekdanjih delavcev iz oporišča, ki so ga leta 1952 zgradile ZDA, kažejo, da četrta vodikova bomba z omenjenega bombnika, ki je strmoglavil v zalivu Baffin ob oporišču, najverjetneje nikoli ni bila najdena. Ostale tri bombe so ob udarcu eksplodirale.
Nogomet in volitve v ZRJ
13. 08. 2000 00.00
Nogometna zveza Jugoslavije (FSJ) je pred začetkom jesenskega prvenstva napovedala boj proti politiki na stadionih. Komisar za varnost pri FSJ Kosta Vukovič je opozoril navijače, da bo policija intervenirala, če bodo prepevali pesmi s politično vsebino, je poročala agencija Beta. Nogomet mora ne glede na bližnje volitve za vsako ceno ostati zunaj politike, je izpostavil Vukovič in dodal: "Ne bomo dovolili, da na naših stadionih obešajo Vuka (Draškoviča) in Slobodana (Miloševiča). Nogomet mora ostati igra, komur pa je do strankarskih prireditev, pa naj jih prireja zunaj stadionov. Izpraznili bomo tribune, na katerih "obešajo" predsednike strank ali države." Vukovič je še pojasnil, da bo policija napravila načrt o "preventivni izpraznitvi stadionov, če bodo na njih slišali tovrstna gesla".
Imenovan začasni zunanji minister
10. 08. 2000 00.00
Izraelski premier Ehud Barak je danes ministra za notranjo varnost Šloma Ben Amija začasno imenoval za zunanjega ministra, je sporočil predstavnik vlade. S položaja zunanjega ministra je 2. avgusta odstopil David Levi iz protesta proti Baraku, ki naj bi Palestincem na pogajanjih v Camp Davidu preveč popuščal. Šlomo Ben Ami v laburistični stranki velja za zmernega politika. Doslej je položaj zunanjega ministra opravljal Barak, ki bi sicer za imenovanje ministra moral sklicati sejo parlamenta, a je ta trenutno na počitnicah.
Vlada ne izpolnjuje obljub
10. 08. 2000 00.00
Slovenska vlada se preveč ukvarja z zasedanjem položajev na oblasti, čeprav je predsednik vlade Andrej Bajuk pred izvolitvijo zagotavljal, da bo vlada v skopo odmerjenem času, ki ga ima na voljo, glavno pozornost namenila uveljavljanju evropske zakonodaje, kar bi Slovenijo konec tega leta kvalificiralo kot resno kandidatko za vstop v EU in prispevalo k ugodnejšemu poročilu Evropske komisije o naši državi, ki ga bomo dobili jeseni, menijo v ZLSD. Kot je na novinarski konferenci povedal predsednik združene liste Borut Pahor, so v njihovi stranki do takšnega odnosa vlade zelo kritični, saj presojajo, da zaradi tega ne trpi samo evropska politika Slovenije, ampak bi lahko po njihovem mnenju vlada skromno odmerjen čas veliko koristneje izkoristila za to, da bi nekatera spodbudna gospodarska gibanja še okrepila.
Zagožen o tripartitnem sporazumu
09. 08. 2000 00.00
Predsednik stranke SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Franc Zagožen je za povedal, da je optimist glede podpisa tripartitnega sporazuma med SLS+SKD, SDS in premierom Andrejem Bajukom. V zvezi z določbo, da odločanje vladnih partnerjev temelji na načelu soglasja, ki si jo socialdemokrati razlagajo kot možnost veta, je Zagožen povedal, da so se pripravljeni o vsem pogovarjati. Dodal je, da ista določba pred dvema mesecema v nekem drugem sporazumu socialdemokratov ni motila in da za delo vlade ni dobro, da se odločitve sprejemajo s preglasovanjem. Glede na to, da je za podpis sporazuma zainteresiran predsednik vlade, Zagožen meni, da bo do podpisa prišlo.
Zagožen o tripartitnem sporazumu
09. 08. 2000 00.00
Predsednik stranke SLS+SKD Slovenske ljudske stranke Franc Zagožen je za povedal, da je optimist glede podpisa tripartitnega sporazuma med SLS+SKD, SDS in premierom Andrejem Bajukom. V zvezi z določbo, da odločanje vladnih partnerjev temelji na načelu soglasja, ki si jo socialdemokrati razlagajo kot možnost veta, je Zagožen povedal, da so se pripravljeni o vsem pogovarjati. Dodal je, da ista določba pred dvema mesecema v nekem drugem sporazumu socialdemokratov ni motila in da za delo vlade ni dobro, da se odločitve sprejemajo s preglasovanjem. Glede na to, da je za podpis sporazuma zainteresiran predsednik vlade, Zagožen meni, da bo do podpisa prišlo. Trditve predsednika socialdemokratov Janeza Janše, da so kadrovske rešitve dva tedna "stale" zato, ker SDS ni pristala, da se za direktorico urada za žensko politiko imenuje ženo ministra iz stranke SLS+SKD Slovenske ljudske stranke, je Zagožen označil, kot "privlečene za lase". Dodal je, da je temu nasprotoval predvsem Lojze Peterle, ker mu ni bila "všeč" izbira ženske zveze pri stranki SLS+SKD. Imel naj bi drugo kandidatko, ki jo je po Zagožnovih besedah Janša podpiral, omenjena zadeva pa naj bi se zavlekla zaradi tega. Sicer pa je bila skupna odločitev, da se v uradu za žensko politiko tudi s kadrovsko spremembo spremeni politika tega urada, tako da bo bolj odprt za vse pobude, je dejal Zagožen. Za novoustanovljeno stranko premiera Bajuka pa je Zagožen dejal, da bo na jesenskih volitvah deloma posegla v bolj konzervativni del bivših krščanskih demokratov, medtem ko v večino volilnega telesa ne bo.
NLB uspešno ob polletju
08. 08. 2000 00.00
Nova ljubljanska banka je ob polletju s 4,3 milijarde tolarjev dobička pred obdavčitvijo presegla zastavljene cilje. Banka je do konca junija povečala bilančno vsoto za devet odstotkov na 821 milijard tolarjev, kapital pa za 13 odstotkov na 77,3 milijarde tolarjev. Kapitalska ustreznost banke presega zakonsko določeno za dobri dve odstotni točki, so sporočili iz NLB.
Afganistanci protestirajo
07. 08. 2000 09.34
Talibanska vlada v Afganistanu je Mednarodnemu olimpijskemu komiteju (MOK) poslala protestno pismo, ker njihove športnike brez kakršnekoli obrazložitve niso povabili na olimpijske igre v Sydneyju. ''To je za nas veliko razočaranje. Prvič po letu 1936 ne bomo sodelovali na največjem športnem dogodku,'' je ogorčen afganistanski minister za šport Shakoor Muttmain.
Lieberman demokratski kandidat za podpredsednika
07. 08. 2000 00.00
Demokratski predsedniški kandidat na jesenskih volitvah v ZDA, sedanji ameriški podpredsednik Al Gore je za svojega kandidata za podpredsednika izbral senatorja Josepha Liebermana.
Microsoft odgovoril Bruslju
04. 08. 2000 10.17
Ameriško računalniško podjetje Microsoft je danes zatrdilo, da so izdelki in politika podjetja popolnoma v skladu z zakonodajo Evropske unije. Ta je namreč včeraj sporočila, da je zaradi domnevne kršitve konkurenčnih pravil proti računalniškemu gigantu sprožila formalni postopek. Po navedbah evropskega komisarja za konkurenco Maria Montija je koncern osumljen, da je zlorabil svoj monopolni položaj pri oskrbovanju tržišča s programsko opremo za osebne računalnike.
Jeruzalem naj bi ostal izraelski
01. 08. 2000 18.41
Novi izraelski predsednik Moše Kacav je danes v izjavi za izraelski vojaški radio izrazil prepričanje, da bi moral ostati Jeruzalem enoten in pod izraelskim nadzorom. Kacav, ki ga je kneset včeraj nepričakovano izvolil za predsednika države, je tik pred tem dejal, da se v politiko ne bo vmešaval, oziroma da bo svoja politična stališča zadržal zase, čeprav jih ne more izbrisati. Vprašanje statusa Jeruzalema je glavna ovira za sklenitev končnega izraelsko-palestinskega sporazuma, saj se je prav zaradi nesoglasij glede vprašanja suverenosti nad mestom minuli teden neuspešno končal izraelsko-palestinski vrh v Camp Davidu.
Politika priseljevanja glavna tema srečanja
29. 07. 2000 09.53
Notranji ministri Nemčije, Italije, Francije in Španije so včeraj v okviru dvodnevnega neformalnega srečanja notranjih in pravosodnih ministrov držav članic Evropske unije v Marseillu podpisali deklaracijo, po kateri njihovim državljanom ne bo več treba pridobiti dovoljenja za začasno bivanje v teh štirih državah, poročajo agencije. To velja predvsem za zaposlene, študente in samostojne podjetnike, ukrep pa naj ne bi začel veljati pred 1. julijem 2001.
Podobnik predstavil načrte za razvoj Telekoma
27. 07. 2000 19.41
Prvič po tem ko ga je vlada imenovala za predsednika uprave Telekoma, je Marjan Podobnik z ekipo predstavil načrte za razvoj podjetja. Kot kaže, se je Podobnik dela lotil s precejšnjo vnemo in temu ustrezno so precej smeli tudi njegovi načrti.
Bombni napadi v Španiji
26. 07. 2000 15.28
V Baskiji je danes spodletel bombni napad na konzervativnega politika. Kot je sporočila policija, je politik španske vladajoče Ljudske stranke Agustin Ramos Vallejo v kraju Abadino pri Bilbau pod svojim avtomobilom pravočasno odkril bombo. Strokovnjaki za eksplozivna telesa so bombo, ki ni povzročila škode, razstavili. Ramosa, sicer lokalnega politika, so pripadniki ETA že večkrat napadli.
Srečanje Putina in Schröderja
23. 07. 2000 15.40
Ob robu vrha G-8 sta se sestala ruski predsednik Vladimir Putin in nemški kancler Gerhard Schröder. Putin je priznal, da politika jugoslovanskega predsednika Slobodana Miloševića, predvsem nedavne ustavne spremembe, tudi njemu ''predstavlja problem''. Po ocenah nemške strani je Milošević tako izgubil največjega zaupnika. Po nemških navedbah sta voditelja izrazila zaskrbljenost nad krhanjem odnosov med Srbijo in Črno goro ter se zavzela za odločnejše ukrepe mednarodne skupnosti pri tem vprašanju, predvsem za podporo črnogorskega predsednika Mila Đukanovića.
Izgredi ob Haiderjevem obisku
22. 07. 2000 12.36
Koroški deželni glavar Jörg Haider je danes v Benetkah na novinarski konferenci predstavil turistično in kulturno ponudbo svoje dežele. Haider je novinarjem dejal, da se Italija zanima za Koroško, za slednjo pa je pomembna predvsem Severna Italija. Po njegovem mnenju je čezmejno sodelovanje Slovenije, Koroške in Furlanije-Julijske krajine primer, ''kako ne smemo dopustiti, da bi nam nadvladala centralizirana in birokratična država iz Bruslja''. Haider je še dodal, da imata Koroška in Furlanija-Julijska krajina skupne kulturne in zgodovinske korenine. Koroški deželni glavar je na konferenci tudi povedal, da bodo v Avstriji izvedli referendum o sankcijah EU, če 14 članic unije do konca septembra ali začetka oktobra ne bo umaknilo sankcij, saj ''je EU potrebno pokazati, da v demokratični Evropi velja volja ljudstva''.
Seja Slovenskega demokratičnega foruma
21. 07. 2000 10.10
Slovenski demokratični forum (SDF), ki so ga ustanovili na pobudo Demokratov Slovenije (DS), je včeraj pripravil prvo javno sejo, na kateri so se ustanovitelji zavzeli za novo opcijo v slovenski politiki in za spremembe v sedanjem političnem dogajanju. Po mnenju nekdanjega predsednika državnega zbora Franceta Bučarja, enega od ustanoviteljev SDF, ima politika prevladujoč vpliv in besedo v javnem življenju, ''zato je potreben nov koncept in organizirana akcija oziroma poseg v družbeno dogajanje.'' Udeleženci seje so se strinjali, da bodo s podobnimi nadstrankarskimi srečanji, ki naj bi k današnjemu političnemu dogajanju v Sloveniji prispevali še eno politično opcijo, nadaljevali tudi v prihodnje s srečanji po vsej Sloveniji.
Protest proti nasilju ETE
20. 07. 2000 21.18
V Madridu se je zbralo več tisoč ljudi, ki so protestirali proti nasilju baskovske teroristične organizacije ETA.
Posledice sankcij proti ZRJ
18. 07. 2000 07.47
Jugoslovanski bruto družbeni proizvod (BDP), ki je 1991 dosegel vrednost 25,7 milijarde dolarjev, je bil lani prepolovljen, saj je znašal samo 14 milijard dolarjev, piše provladna Politika v komentarju, v katerem razgrinja posledice devetletnih gospodarskih sankcij mednarodne skupnosti proti ZRJ. Statistiki in analitiki so izračunali, da bi skupna vrednost BDP v obdobju 1991-1999 morala doseči vrednost 255, namesto 154 milijard dolarjev, kolikor je dejansko znašala v tem devetletnem obdobju, to pa pomeni, da je zaradi sankcij izgubljeno približno 100 milijard dolarjev samo iz tega naslova.
Atentat na španskega politika
16. 07. 2000 19.12
V španski Malagi so sinoči s streli v glavo ubili konservativnega krajevnega politika. 49-letnega Josea Mario Martina Carpeno, člana vladajoče Ljudske stranke (PP), je zamaskirani neznanec šestkrat ustrelil pred njegovo hišo, ko sta bili poleg tudi politikova soproga in hči.
Zgodovinski teden za manjšino v Italiji
16. 07. 2000 13.46
Komentator tržaškega časnika Primorski dnevnik Bojan Brezigar v današnji izdaji piše, da bo iztekajoči se teden zagotovo ostal zapisan v zgodovini Slovencev v Italiji. Opozarja, da se je ozračje spremenilo in da je bila politika sodelovanja med državama učinkovita; to med drugim dokazuje dejstvo, da po sprejemu zaščitnega zakona za slovensko manjšino v italijanski poslanski zbornici ni prišlo do protestov, v preteklosti že večkrat poznanih.
Petrol z izgubo v prvem polletju
15. 07. 2000 16.29
Petrol je po nerevidiranih podatkih v prvih šestih mesecih letos ustvaril 112 milijard tolarjev čistih prihodkov in 100 milijonov čistega dobička. Družba je tako zaradi izjemno visokih nesorazmerij med nabavnimi in prodajnimi cenami motornih bencinov, ki so bila glavni razlog za 965 milijonov izgube v prvem četrtletju, sicer napovedala, da bo v primeru, da se vladna politika oblikovanja cen motornih bencinov ne bo spremenila, izguba v prvem polletju še bistveno večja.
EU zahteva zaprtje PCP
14. 07. 2000 21.53
Ob pričakovanem obisku evropskega komisarja za širitev Guenterja Verheugena v Sloveniji se ponovno odpirajo vprašanja v zvezi z zaprtjem prostocarinskih prodajaln. Čeprav še ni znan dogovor, po katerem bi bila Slovenija zavezana zapreti prostocarinske prodajalne, EU stalno in sistematično pritiska na Slovenijo, da prostocarinske prodajalne zapre in tako onemogoči konkurenco okoliškim trgovcem iz sosednjih držav, so sporočili iz sekcije prostocarinskih prodajaln pri GZS.
Renault krepi prodajo
14. 07. 2000 15.54
Svetovna prodaja Renaultovih osebnih in lahkih gospodarskih avtomobilov se je v prvi polovici letos povečala za 6,3 odstotka in dosegla več kot 1,2 milijona enot, kar je nov rekordni dosežek francoske avtomobilske znamke. Uspehu je botrovala politika širjenja mednarodne distribucijske mreže, dosežek pa je v skladu z Renaultovimi načrti, ki do leta 2010 predvidevajo proizvodnjo štirih milijonov jeklenih konjičkov. Več kot polovico naj bi jih prodali v državah izven zahodne Evrope, so sporočili iz Renaulta.
Hekerji ''ubili'' Miloševića
13. 07. 2000 21.41
Računalniški hekerji so sinoči vdrli na spletno stran provladnega dnevnika Politika in objavili novico o uboju jugoslovanskega predsednika Miloševića.
Zunanji ministri EU danes o Balkanu
10. 07. 2000 21.53
Osrednja tema današnje, za javnost odprte razprave zunanjih ministrov držav Evropske unije, s katerimi se tradicionalno začenjajo prva ministrska zasedanja po zamenjavi predsedstva, bo unijina politika do Balkana, največja pozornost pa po pričakovanjih posvečena že predstavljenemu predlogu francoskega predsedstva o sklicu vrhunskega zasedanja EU z državami zahodnega Balkana.
Pododbor o prevzemanju pravnega reda EU
09. 07. 2000 08.19
V Ljubljani se bo danes sestal pododbor za regionalni razvoj, zaposlovanje in socialno politiko, ki je po Evropskem sporazumu eden od dvostranskih organov med Slovenijo in Evropsko unijo. Pododbor, ki ga bosta vodila Aleksandra Forte, državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, in Hugh Baker, namestnik vodje oddelka za Slovenijo v generalni direkciji za širitev Evropske komisije, bo preučil napredek, ki ga je Slovenija v zadnjem času dosegla pri prevzemanju pravnega reda EU na področjih, ki jih pododbor spremlja.
Zadovoljstvo ob stabilnosti cen
06. 07. 2000 07.41
Predsednik Evropske centralne banke (ECB) Wim Duisenberg je poudaril, da ostaja stabilnost cen še naprej glavna prioriteta držav, ki so uvedle evro. Ohranitev stabilnosti cen bi omogočila nadaljevanje gospodarske rasti in s tem povečevanje števila delovnih mest, je danes povedal Duisenberg pred Evropskim parlamentu v Strasbourgu.