Poravnava
Podelili Rating leta 2001
16. 01. 2002 00.00
Bonitetna hiša I in družba Dun & Bradstreet sta podelili priznanje Rating leta 2001. Nagrado so si prislužila podjetja Delo iz Ljubljane, Mitol iz Sežane in Trimo iz Trebnjega.
Letos izplačevanje odškodnin
04. 01. 2002 00.00
Letos bodo začeli izvajati Novelo zakona o Skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, ki jo je državni zbor sprejel na zadnji redni decembrski seji. Žrtvam vojnega nasilja bo odškodnine izplačevala Slovenska odškodninska družba (SOD).
Prisilna poravnava za Peko
29. 11. 2001 00.00
Z večino glasov so upniki na kranjskem okrožnem sodišču izglasovali prisilno poravnavo tržiškega Peka.
Prisilna poravnava za Peko
29. 11. 2001 00.00
Z večino glasov so upniki na kranjskem okrožnem sodišču izglasovali prisilno poravnavo tržiškega Peka.
Poravnava za žrtve dializatorjev
29. 11. 2001 00.00
Ameriški proizvajalec dializatorjev Baxter International je pristal na poravnavo, ki so jo v tožbi zahtevali svojci 10 španskih žrtev, umrlih zaradi napake na dializnih aparatih.
Neuspešna prodaja Peka
26. 11. 2001 00.00
Razpis za prodajo državnega deleža v Peku je neuspešno zaključen. Ponudba konzorcija Pekovih hčerinskih družb je bila zavrnjena, saj ni imela pravne podlage.
Microsoft donira računalnike
22. 11. 2001 00.00
Microsoft je napovedal, da bo v skladu z dogovorom o izvensodni poravnavi protimonopolnih tožb zasebnih tožnikov v naslednjih petih letih približno 12.500 ameriškim šolam pomagal z računalniki in drugo opremo v vrednosti milijarde dolarjev.
Namesto kazni računalnike za revne šole
21. 11. 2001 00.00
Microsoft zaradi izkoriščanja monopolnega položaja toži več tožnikov iz kar 18. držav. V izvensodni poravnavi naj bi podjetje več tisoč revnim šolam podarilo računalnike, vredne milijardo dolarjev.
Poravnava med pravosodnim ministrstvom in Microsoftom
01. 11. 2001 00.00
Proces proti zlorabi položaja na trgu naj bi se končal s sporazumom o poravnavi med Microsoftom in ameriškim pravosodnim ministrstvom.
Izglasovana prisilna poravnava za Gradis
04. 10. 2001 00.00
Na ljubljanskem okrožnem sodišču je uspel narok za prisilno poravnavo v ljubljanskem gradbenem podjetju Gradis.
Poplačilo upnikov Termoplasti-Plasme
26. 09. 2001 00.00
V podjetju Termoplasti-Plama so se po predložitvi načrta finančne reorganizacije v postopku prisilne poravnave na koprskem okrožnem sodišču usmerili v konsolidacijo poslovanja družbe.
Moulinex pred prisilno poravnavo
08. 09. 2001 00.00
Tretji največji proizvajalec gospodinjskih aparatov v Evropi Moulinex je vložil zahtevo za prisilno poravnavo, potem ko so se pogajanja o financiranju načrta prestukturiranja iztekla neuspešno.
Žičnice Vogel v dolgovih
27. 08. 2001 00.00
Veselje ob začetku obratovanja nove, dobro milijardo in pol tolarjev vredne nihalke, je pokvaril sedem let star dolg.
Tolovi delavci še stavkajo
21. 06. 2001 00.00
Tovarna lahke obutve Tolo iz Šentjurja, ki je v finančne težave zašla že leta 1999, ko je podjetje zapustil tuj strateški partner Elefanten, ki je zapolnjeval več kot 60 odstotkov tovarniških zmogljivosti, je lani ustvarila 157 milijonov tolarjev izgube. Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril član pogajalske skupine stavkajočih delavcev Tomaž Mlinar, se negativno poslovanje podjetja nadaljuje tudi letos, saj se je Tolova izguba v prvih štirih mesecih letos že povzpela na 49 milijonov tolarjev, v maju pa naj bi bilo izgube za še 25 milijonov tolarjev. Tako skupna Tolova izguba znaša približno 369 milijonov tolarjev, za izterjavo pa je prijavljeno 54 milijonov tolarjev, vendar je po Mlinarjevih besedah vprašljivo, koliko tega denarja se lahko sploh izterja. Stavka v podjetju - delavci stavkajo zaradi neizplačanih aprilskih plač, regresa za leta 2000 in povračila stroškov prevoza na delo stavkajo že 13 dan - pa se bo po prepričanju predsednice stavkovnega odbora Tola Nevenka Obrez, nadaljevala, vse dokler celjsko sodišče ne bo izdalo sklepa o uvedbi stečajnega postopka.
Potrjen stečaj Tola
20. 06. 2001 00.00
Nadzorni svet Tovarne lahke obutve Tolo iz Šentjurja je na včerajšnji seji, ki so se je udeležili tudi predstavniki pogajalske skupine delavcev in tovarniškega sindikata, sprejel pobudo stavkajočih delavcev o uvedbi stečajnega postopka v podjetju. Tolovi zaposleni, ki zaradi neizplačanih aprilskih plač, povračila stroškov prevoza na delo in regresa za letni dopust stavkajo že dvanajsti dan, so se v ponedeljkovi anonimni anketi opredelili za uvedbo stečajnega postopka namesto prisilne poravnave, ki jo je predlagala direktorica Tola Miša Račič.
Tolovi delavci za stečaj
18. 06. 2001 00.00
Delavci Tovarne lahke obutve Tolo iz Šentjurja, ki zaradi neizplačanih aprilskih plač, povračila stroškov prevoza na delo in regresa za letni dopust stavkajo že deseti dan, so dopoldne sodelovali v anonimni anketi, v kateri so odgovorili na vprašanje, ali želijo prisilno poravnavo oziroma stečaj podjetja. Kot je za povedala direktorica Tola Miša Račič, se jih je od 140 navzočih delavcev 137 izreklo za stečaj podjetja, saj so prepričani, da se bo prav s stečajnim postopkom podjetja, ki ima za 369 milijonov tolarjev dolgov, poslovni partnerji pa mu dolgujejo 54 milijonov tolarjev, njihova agonija, ki traja že od marca letos, končala. Zato bo Račičeva v prihodnjih dneh nadzornemu svetu Tola predlagala, da potrdi predlog delavcev po uvedbi stečajnega postopka.
Ustanovljen strokovni svet za Rusijo
14. 06. 2001 00.00
Pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) je bil v sredo, 13. junija, ustanovljen strokovni svet za gospodarsko sodelovanje med Slovenijo in Rusijo, ki mu sopredsedujeta predsednik GZS Jožko Čuk in nekdanji slovenski veleposlanik v Rusiji Sašo Geržina. Svet, ki je posvetovalno telo in ga sestavljajo predstavniki gospodarstva, državnih inštitucij, GZS in drugi strokovnjaki, je sprejel pobudo za oblikovanje strategije razvoja gospodarskega sodelovanja z Rusijo, obenem pa pozdravil možnost, da se v pogajanja o poravnavi klirinškega dolga med vladama Slovenije in Rusije vključijo tudi rešitve, ki bi bile v interesu slovenskega gospodarstva in bi pomembno prispevale k razvoju gospodarskega sodelovanja z Rusijo.
Reševanja Peka se nadaljuje
13. 06. 2001 00.00
Pekovi delničarji so na današnji skupščini družbe z večino glasov potrdili zmanjšanje osnovnega kapitala družbe s sedanjih 4,9 milijarde na 3,9 milijarde tolarjev, in sicer zaradi pokrivanja izgube iz preteklih let. O končni konverziji terjatev posameznih upnikov skupščina danes sicer ni razpravljala, vendar pa je nadzornemu svetu in upravi odobrila dokapitalizacijo oz. povečanje osnovnega kapitala v višini 50 odstotkov. Po mnenju predsednice uprave tržiškega Peka Marte Gorjup Brejc danes sprejeti sklepi za njih pomenijo zeleno luč v prizadevanjih, ki jih vodijo za uspešno potrditev prisilne poravnave. Uprava Peka stečaja družbe ne pričakuje, saj so tako zastavili tudi načrt finančne reorganizacije, ki pa predvideva tudi vprašanje odvečnih delavcev oz. reševanje trajno presežnih delavcev. Po napovedih predsednice uprave je teh delavcev nekaj več kot 100.
V Lufthansi dosegli dogovor
08. 06. 2001 00.00
V pogajanjih vodstva nemške letalske družbe Lufthansa s piloti, ki zahtevajo višje plače, so naredili korak naprej. Posredniku, nekdanjemu nemškemu zunanjemu ministru Hansu Dietrichu Genscherju, je očitno uspelo najti kompromisni dogovor, ki ustreza tako združenju pilotov Cockpit kot tudi vodstvu družbe Lufthansa. Dogovor morajo potrditi zdaj še člani sindikata pilotov.
Sodni zaostanki niso posebnost
01. 06. 2001 00.00
Predsednik ljubljanskega okrožnega sodišča Aleš Zalar se je skupaj z Boštjanom Tratarjem z ministrstva za pravosodje in diplomatko Ondino Blokar s slovenskega veleposlaništva pri ZN v New Yorku udeležil konference Komisije Združenih narodov za mednarodno trgovinsko pravo (UNCITRAL), na kateri med drugim posebna delovna skupina pripravlja modelno zakonodajo s področja pomiritve in posredovanja pri reševanju sporov. Zalar je v pogovoru dejal, da se Slovenija, ki je v UNCITRAL opazovalka, konference udeležuje ker še nima nobene razvite oblike alternativnega reševanja sporov s katerimi je "absolutno" preobremenjena. Zalar se je v New Yorku srečal tudi z generalnim konzulom Andrejem Podvršičem, s katerim sta se dogovorila o projektu izobraževalne prakse slovenskih sodnikov na prvostopenjskih sodiščih v New Yorku, kjer bi se seznanili z različnimi programi alternativnega poravnavanja sporov.
Reševanje sodnih zaostankov
20. 05. 2001 00.00
Uvajanje alternativnega reševanja sporov s posredovanjem in odpravljanje sodnih zaostankov sta vzporedna procesa, saj brez učinkovitega sodnega varstva strank, ki imajo interes za zavlačevanje postopka, ni mogoče motivirati za hitrejše in cenejše posredovanje pri razreševanju sporov. Kljub temu, da je pravna podlaga za posredovanje pri reševanju sporov obstajala že doslej, stranke za to možnost niso pokazale velikega interesa. Nova ureditev bo stranke za alternativne oblike reševanja sporov poskušala motivirati predvsem z načinom plačevanja stroškov ter sistemom tarif, sistem poravnavanja in arbitraže pa bo imel pravo težo šele takrat, ko bo sodno varstvo tekoče in učinkovito, je povedal državni sekretar na ministrstvu za pravosodje Hinko Jenull.
Poravnava obveznosti
15. 03. 2001 00.00
Slovenska vlada je sprejela predlog pogodbe o poravnavi obveznosti med Geoplinom in Republiko Slovenijo, po kateri je na podlagi pravnomočne in izvršljive sodbe dolžna plačati Geoplinu znesek v višini 5,902 milijarde tolarjev. Navedeni dolg naj bi se odplačeval do leta 2006, letos pa naj bi država Geoplinu nakazala znesek 1,191 milijarde tolarjev, ki ga bo pridobila iz plačila Geoplina iz davka na dobiček pravnih oseb, in 720 milijonov tolarjev iz naslova trošarin. Način izplačila po letih je določen v pogodbi, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo.
Arhar bi se pogovoril z Dinkićem
09. 03. 2001 00.00
Potem ko je guverner jugoslovanske centralne banke (NBJ) Mladjan Dinkić nedavno napovedal, da bo ZRJ aktivirala tožbo proti Sloveniji zaradi njenega sporazuma z Londonskim klubom, če Ljubljana ne bo sprejela jugoslovanskega predloga o splošni poravnavi glede nasledstva, je guverner Banke Slovenije France Arhar povedal, da se želi o zadevi osebno seznaniti v pogovoru z Dinkićem, kar pa mu doslej še ni uspelo. Arhar je danes zanikal nekatere Dinkićeve trditve s sredine novinarske konference v Beogradu in ob tem dejal, da sicer ne ve, kakšno tožbo natančno ima guverner NBJ v mislih, sam pa je jugoslovanskemu kolegu na srečanju decembra lani v Ljubljani predlagal umik tožbe v Londonu, ki jo je Beograd proti Sloveniji in Londonskemu klubu vložil že leta 1996. Dodal je, da Ljubljana sicer še ne pozna predloga, kako si v ZRJ sploh predstavljajo predlagano splošno poravnavo v okviru nasledstva.
Dinkić grozi Sloveniji
08. 03. 2001 00.00
Guverner jugoslovanske centralne banke Mlađan Dinkić je izjavil, da bo Zvezna republika Jugoslavija proti Sloveniji vložila tožbo zaradi nezakonito sklenjenega sporazuma z londonskim klubom. Slovenija mora po besedah Dinkića sprejeti beograjski predlog o poravnavi v okviru nasledstva po nekdanji Jugoslaviji.
Podelili nagrado Rating leta
17. 01. 2001 00.00
Bonitetna hiša I d.o.o. poslovne informacije je skupaj z največjo bonitetno hišo na svetu Dun & Bradstreet že petič podelila priznanje rating leta trem slovenskim družbam, tokrat za leto 2000. Med nekaj tisoč slovenskimi družbami, za katere je bila lani izdelana bonitetna ocena, so tokratno priznanje prejela podjetja Intereuropa iz Kopra, Brest pohištvo iz Cerknice in Grand hotel Union iz Ljubljane. Nagrade je izročil direktor družbe I d.o.o. poslovne informacije Marko Batista, nagrajence pa sta nagovorila Rob Arthur iz družbe Dun&Bradstreet in ljubljanska županja Vika Potočnik, ki je bila tudi gostiteljica podelitve.
Uspela prisilna poravnava
22. 12. 2000 00.00
Sredina prisilna poravnava v podjetju Lumar hiše Gomilsko, ki se ukvarja s proizvodnjo montažnih elementov za montažne hiše, je uspela. Po besedah prokurista podjetja Milana Lukiča je bilo v prisilni poravnavi prijavljenih 2,2 milijarde tolarjev terjatev, vrednost priznanih terjatev pa je znašala približno dve milijardi tolarjev. Po prisilni poravnavi, za katero se je izreklo skoraj 80 odstotkov navzočih upnikov, je prišlo do spremembe lastniške strukture Lumar hiš Gomilsko, saj je Unior Zreče prevzete terjatve SKB banke spremenil v 65-odstotni lastniški delež. V rokah podjetja Lumar iz Maribora pa je 35 odstotkov gomilskega Lumarja, je še dejal Lukič.
Prisilna poravnava rogaškega Korsa
20. 12. 2000 00.00
Rogaški družbi Kors, ki se ukvarja s proizvodnjo konfekcije oblačil, je danes na celjskem okrožnem sodišču uspela prisilna poravnava, v kateri so upniki julija letos prijavili za 200 milijonov tolarjev terjatev. Kot je pojasnil direktor družbe Igor Gobec, so se upniki (največji upnik je država, saj ji pripada tretjina terjatev) strinjali, da se približno 80 odstotkov terjatev odpiše, 20 odstotkov dolga pa naj bi Kors odplačal v letu dni.
Prisilna poravnava Aerodroma Maribor
13. 12. 2000 00.00
Mestna občina Maribor, občina Hoče-Slivnica in občina Miklavž na Dravskem polju, ki so ustanoviteljice podjetja Aerodrom Maribor, se zavzemajo za prisilno poravnavo podjetja in ne za njegov stečaj, je na današnji novinarski konferenci dejal mariborski župan Boris Sovič. Po njegovih besedah si bodo občine ustanoviteljice prizadevale v reševanje problematike Aerodroma Maribor v najkrajšem času tvorno pritegniti tudi ministrstvi za promet in zveze ter za obrambo, saj bi bilo škoda, če letališče ne bi poslovalo sedaj, ko je država v obnovitev njegove infrastrukture vložila okoli dve milijardi tolarjev. Poleg tega pa Slovenija tudi sicer potrebuje alternativno letališče.
Prisilna poravnava za družbo Univerzale
12. 09. 2000 00.00
Delničarji Univerzale industrije oblačil iz Domžal so na današnji skupščini soglasno sprejeli poročilo o poslovanju za leto 1999 ter sklep o prisilni poravnavi s predloženim načrtom finančne reorganizacije, je povedala direktorica Univerzala Alma Nemec.
Švicarske banke za žrtve holokavsta
26. 07. 2000 21.33
Sodnik zveznega sodišča v New Yorku Edward Korman je danes odobril poravnavo med švicarskimi bankami in žrtvami holokavsta v višini 1,25 milijarde ameriških dolarjev. Več kot pol milijona žrtev holokavsta in njihovih potomcev je namreč tožilo švicarske banke, ker so od druge svetovne vojne zadrževale vloge številnih žrtev nacizma. Sodnik Korman bo določil način razdelitve odškodnine v 30 dneh. Odvetnik obrambe Roger Witten je povedal, da so banke vnaprej nakazale 550 milijonov ameriških dolarjev, da bi se lahko izplačevanje začelo čim prej. Predstavniki švicarskih bank UBS in CS so s poravnavo zadovoljni, predstavnik žrtev holokavsta Ernest Lobet pa je dejal: ''Ne morem reči, da je poravnava pravična, ker je pravičnost relativen pojem. Nobena vsota ne more biti pravična v takšnih okoliščinah.''