Postala
Adriatic uspešno
14. 12. 2000 00.00
Letošnji devetmesečni podatki potrjujejo, da bo poslovanje zavarovalne družbe Adriatic v letu, ko mineva 10-letnica njenega obstoja, uspešno, je na novinarski konferenci ocenil predsednik uprave Adriatic Dušan Novak. V devetih mesecih je Adriatic zbral 12,6 milijarde premij, kar je za 16 odstotkov več kot v enakem obdobju lani,izplačilo škod pa se je povečalo za 10,4 odstotka. Prihodki iz zavarovalnih premij bodo do konca leta presegli 17 milijard tolarjev, so napovedali v Adriaticu. Napovedana združitev zavarovalnic Adriatic in Slovenica, ki naj bi bila končana do 1. januarja 2001, pa se bo nekoliko zavlekla. Po napovedih predsednika uprave Adriatica naj bi proces združitve sklenili v prihodnjem letu.
Predstavljena še Prešernova pisma
12. 12. 2000 00.00
Prešernovo leto se še ne končuje. V Narodni univerzitetni knjižnici so slovenski javnosti prvič predstavili trinajst izvirnih Prešernovih pisem, ki so sicer shranjena v Pragi, Zagrebu in Gradcu. Pisma sodijo med dragoceno pesnikovo zapuščino, saj je vse skupaj ohranjenih le 23 pisem. Vsa so objavljena v knjigi založbe Rokus Prešernova pisma, katere predstavitev je pospremila odprtje razstave originalov Prešernovih pisem. Projektu se je pridružila radovljiška knjižnica Antona T. Linharta s tematsko razstavo omemb in izvora priimka Prešeren.
Za samostojno ustanovo plesne umetnosti
11. 12. 2000 00.00
Nestor slovenskega baleta Pino Mlakar je ob pomoči baletnih plesalcev, prav tako nekdanjih prvakov ljubljanskega Baleta, Janeza Mejača in Vojka Vidmarja v prostorih Slovenskega gledališkega muzeja danes ponovno predstavil svojo zamisel o ustanovitvi stalne samostojne ustanove plesne umetnosti, ki bi imela sedež na njegovi domačiji v Novem mestu. Baletna domačija, na kateri je Mlakar do lani živel s soprogo balerino Pio, je bila razglašena za kulturni spomenik. Pino Mlakar kapitala za zagon takšne ustanove nima, je zapisal tudi v "memorandumu", maja naslovljenemu na novomeškega župana, "verjame pa v slovensko kulturno javnost in njeno pomoč".
Brezplačna Opera 5.0
11. 12. 2000 00.00
Norveško podjetje Opera Software je izdalo peto verzijo svojega brkljalnika Opera, ki je prvič popolnoma brezplačen. Opera je postala zelo popularna kljub temu, da do sedaj ni bila zastonj, kar gre v prvi vrsti pripisati hitrosti in podpori za relativno veliko različnih operacijskih sistemov. Opera je pri tem še bistveno manjša od konkurenčnega Internet Explorerja ali Netscape Navigatorja, vendar pa ima tudi svoje slabe strani. Ena teh je gotovo tudi novost v peti različici tega programa, t.i. sponzorirani način delovanja, v katerem je uporabnik na svojem zaslonu prisiljen ves čas spremljati reklame, razen če mu seveda ni do plačila 39 ameriških dolarjev, kolikor stane registracija. Nova verzija je dosegljiva na naslovu www.opera.com.
Vlada zadovoljna z izkupičkom
11. 12. 2000 00.00
Slovenija je v Nici iztržila sedem poslancev v parlamentu, svojega komisarja v Evropski komisiji in še 4 glasove v ministrskem svetu. Po mnenju slovenske vlade je to dober izkupiček. Nekatere majhne države pa menijo, da je nova pogodba napisana v prid velikim državam in so z razdelitvijo glasov v ministrskem svetu, kjer se sprejemajo pomembne odločitve nezadovoljne.
Bo Švica postala članica ZN
08. 12. 2000 00.00
Švicarska vlada se je danes odločila za odmik od tradicionalno izolacionistične politike in parlamentu predložila pobudo za članstvo v Združenih narodih. "Svet deluje kot velika mreža, ZN pa so univerzalna mreža," je na novinarski konferenci dejal švicarski predsednik v odhodu in obrambni minister Adolf Ogi.
Demonstracije v Nici postale nasilne
07. 12. 2000 00.00
Demonstracije, ki od včeraj spremljajo vrh EU v Nici, so danes postale nasilne. Potem ko so nasprotniki globalizacije zažgali bančno izpostavo, metali steklenice in razbili več izložb ter skušali prevrniti barikade, so se na železniški postaji spopadli s policisti, ki so uporabili solzivec. Priče trdijo, da se je s policijo spopadlo je kakšnih 300 militantnih protestnikov, potem ko so izvedeli, da so njihovim italijanskim kolegom prepovedali vstop v Francijo. Po podatkih policije je bilo 16 policistov ranjenih, eden težje. Včeraj se je mirnih demonstracij udeležilo okoli 60.000 sindikalistov in aktivistov proti globalizaciji. Doseči želijo, da bi listina EU o temeljnih pravicah - z njeno razglasitvijo se bo vrh EU popoldne začel - postala zavezujoča in da bi podrobneje opredeljevala socialne pravice. V podporo širitvi pa se bodo danes v Nici zbrali tudi Mladi evropski federalisti in podprli institucionalne reforme unije
Razglašena listina EU o pravicah
07. 12. 2000 00.00
Z razglasitvijo listine EU o temeljnih človekovih pravicah se je v Nici uradno začelo vrhunsko zasedanje petnajsterice. Listina je prvi dokument, ki integralno opredeljuje temeljne pravice in svoboščine državljanov EU, vendar njen status ostaja zgolj na ravni politične deklaracije, saj kljub pritisku Evropskega parlamenta in Evropske komisije članice niso dosegle soglasja, da bi postala pravno zavezujoča. Listino so v Nici slovesno podpisali predsednica Evropskega parlamenta Nicole Fontaine, predsednik Evropske komisije Romano Prodi in, v imenu predsedstva EU, francoski zunanji minister Hubert Vedrine. Listina v 54 členih razčlenjuje šest osnovnih temeljnih vrednot: dostojanstvo, svoboščine, enakopravnost, solidarnost, državljanstvo in načela pravičnega sodstva. Poleg klasičnih civilnih in političnih pravic opredeljuje še temeljne ekonomske in socialne pravice in zajema vprašanja določenih pravic, ki jih odpira razvoj novih tehnologij.
Annan predlagal datum umika
06. 12. 2000 00.00
Generalni sekretar Združenih narodov Kofi Annan je v poročilo, objavljeno včeraj na sedežu organizacije, vključil tudi predlog pripadnikov mirovne misije na terenu, da bi bil december leta 2002 primeren datum za zaključek mirovne misije ZN v Bosni in Hercegovini (UNMIBIH). Annan v poročilu Varnostnemu svetu omenja bistven napredek, ki ga je dosegla UNMIBIH, vendar opozarja, da so potrebna dodatna denarna sredstva za uspešno izvedbo vseh nalog. Prav od denarja pa naj bi bilo odvisno, ali bo predlagani datum umika mirovnih sil tudi dejansko obveljal.
Umrla je Gwendolyn Brooks
05. 12. 2000 00.00
Gwendolyn Brooks, prva dobitnica znamenite Pulitzerjeve nagrade afroameriškega rodu, je v nedeljo umrla v Chicagu. 85-letna avtorica, zelo priljubljena v ZDA, je leta 1950 dobila Pulitzerjevo nagrado za zbirko Annie Allen, leta 1968 pa je postala častna pesnica ameriške zvezne države Illinois. Brooksova je napisala več kot 20 zbirk poezije ter več sto esejev in člankov. Poznana je bila tudi po svoji vlogi v boju za dobrobit afroameriške skupnosti in revnih. Predsednica ameriškega društva pesnikov Elise Paschen je spomin nanjo pospremila z besedami: "Bila je legenda med pesnicami naše dobe, velik vzor svoje in prihodnjih generacij.
Nova ruska državna himna
05. 12. 2000 00.00
V ruskem državnem svetu so se odločili, da naj bi nova državna himna temeljila na glasbi stare sovjetske himne, besedilo pa naj bi napisali novo. Ruska zastava bo ostala taka kot je, v ruskem grbu naj bi bil dvoglavi orel, rdeča zastava pa bo postala prapor ruskih oboroženih sil. Za zamenjavo sedanje ruske himne s staro sovjetsko se je zavzel tudi ruski predsednik Vladimir Putin. O dokončni zamenjavi pa se bodo odločili poslanci v ruski dumi.
Srečanje Picule in Ivanova
05. 12. 2000 00.00
Hrvaški zunanji minister Tonino Picula, ki je prispel na dvodnevni delovni obisk v Rusijo, se je v Moskvi sestal z ruskim kolegom Igorjem Ivanovom. Osrednjo pozornost sta namenila povečanju političnega in gospodarskega sodelovanja med državama. Picula je v Moskvo prenesel tudi vabilo hrvaškega predsednika Stipeta Mesića ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, naj v prihodnosti obišče Hrvaško.
Obletnica vrha WTO v Seattlu
01. 12. 2000 00.00
V Seattlu, kjer je prav pred letom dni potekala ministrska konferenca Svetovne trgovinske organizacije (WTO), se je zbralo kakih 100 protestnikov, ki jih je policija razgnala s solzivcem. Med sinočnjimi protesti je bil lažje ranjen neki policist. Policija je še sporočila, da so zaradi vandalizma tokrat aretirali najmanj štiri protestnike.
Najlepša je znova Indijka
01. 12. 2000 00.00
Najlepša zemljanka je postala miss Indije, 18-letna Priyanka Chopra. Od leta 1994 je to tretja Indijka, ki je postala miss sveta. Krono ji je predala njena rojakinja, lanska miss sveta Yukta Mookhey. Prva spremljevalka najlepše na svetu je miss Italije, druga spremljevalka pa miss Turčije. Slovenska predstavnica Maša Merc se ni uvrstila med deset najlepših na svetu.
Drugi krog z Iliescujem in Tudorjem
30. 11. 2000 00.00
Nekdanji komunist Ion Iliescu in vodja skrajne desnice Corneliu Vadim Tudor se bosta za položaj romunskega predsednika potegovala v drugem krogu volitev, ki bo 10. decembra, kažejo končni uradni izidi volitev, ki jih je danes objavila osrednja volilna komisija. Iliescu pred tekmecem vodi za osem odstotkov, saj je dobil 36,35 odstotka glasov, Tudor pa 28,34 odstotka.
Hrvaška 140. članica WTO
30. 11. 2000 00.00
Hrvaška je danes uradno postala 140. članica Svetovne trgovinske organizacije (WTO), ki ureja pravila mednarodne trgovine. Zagreb je WTO že 31. oktobra obvestil, da je ratificiral sporazum z organizacijo, danes pa je dokument stopil v veljavo.
100 let od smrti Oscarja Wilda
30. 11. 2000 00.00
Danes mineva sto let od smrti novoromantičnega pesnika, prozaista in dramatika Oscarja Wilda.
Slovenija bo pomagala Hrvaški
29. 11. 2000 00.00
Vodja slovenske ožje pogajalske skupine z Evropsko unijo Janez Potočnik se je danes v Zagrebu srečal s hrvaškim ministrom za evropske integracije Ivanom Jakovčičem. Potočnik je po srečanju izjavil, da je Slovenija pripravljena Hrvaški posredovati svoje izkušnje s pogajanj z EU, ker je v skupnem interesu obeh držav, da čimprej vstopita v unijo. Potočnik se je sestal tudi z glavnim hrvaškim pogajalcem za EU Nevenom Mimico, popoldne pa naj bi predaval še o tehniki pogajanj z EU.
Podelili Zoisova priznanja
27. 11. 2000 00.00
V Narodni galeriji so podelili nagrade in priznanja devetim Zoisovim nagrajencem. Prejemniki letošnjih nagrad in priznanj so: dr. Goran Dražič, akademik in profesor dr. Stane Gabrovec, akademik profesor dr. Vinko Kambič, profesor dr. Sandi Klavžar, dr. Jurij Perovšek, profesor dr. Slavko Splichal, docent dr. Marko Topič, profesor dr. Marko Andrej Zupan in dr. Stojan Stavber.
Jutri ministrsko srečanje OVSE
26. 11. 2000 00.00
Jutri se bo na Dunaju začelo dvodnevno osmo ministrsko zasedanje Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), ki se ga bo udeležil tudi vodja slovenske diplomacije Lojze Peterle. Eden od vrhuncev srečanja v palači Hofburg bo potrditev sprejetja ZRJ v organizacijo, ki bo tako postala njena 55. članica, kar je podprla tudi Ljubljana. Predsedovanje organizaciji bo od letošnje predsedujoče Avstrije v prihodnjem letu prevzela Romunija, Slovenija pa bo po pričakovanjih na dunajskem ministrskem srečanju ponovila svojo kandidaturo za predsedovanje OVSE v letu 2005, ki jo je napovedala na lanskem vrhu OVSE v Carigradu.
ZRJ sprejeta v SEP
25. 11. 2000 00.00
ZR Jugoslavija je postala 17. članica Srednjeevropske pobude (SEP). V članstvo so jo danes v Budimpešti sprejeli predsedniki vlad držav članic SEP, ki so pozdravili demokratične spremembe v ZRJ. Obenem so se zavzeli za ureditev odnosov med Srbijo in Črno goro, pa tudi za dialog med Srbi in Albanci na Kosovu. Po spremembah na oblasti v Beogradu je ZRJ v dobrem mesecu tako postala članica še ene mednarodne organizacije, potem ko je bila sprejeta v Združene narode, Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi in Jadransko-jonsko pobudo ter postala udeleženka Pakta stabilnosti za JV Evropo. Vrha SEP v Budimpešti sta se udeležila tudi jugoslovanski zunanji minister Goran Svilanović in črnogorski predsednik Milo Djukanović. Povabljen je bil sicer tudi jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica, vendar se vrha ni udeležil zaradi napetih razmer na Kosovu in jugu Srbije.
ZRJ sprejeta v Jadransko-Jonsko pobudo
24. 11. 2000 00.00
Ob robu vrha EU in držav zahodnega Balkana je davi v Zagrebu zasedal svet Jadransko-Jonske pobude, ki je med članice pobude soglasno sprejel ZR Jugoslavijo. Ta je poleg Slovenije, Albanije, BiH, Hrvaške, Grčije in Italije postala sedma članica pobude. Seje sveta se je udeležil tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle.
Arafat prosi Putina za posredovanje
22. 11. 2000 00.00
Palestinski voditelj Jaser Arafat je ruskega predsednika Vladimirja Putina danes zaprosil za posredovanje v krizi na Bližnjem vzhodu. Kot je poročala ruska tiskovna agencija Interfax, je Arafat Putina v pismu prosil, naj doseže konec izraelske agresije proti palestinskemu ljudstvu.
Pivovarna Union večinski lastnik Fructala
22. 11. 2000 00.00
Pivovarna Union je včeraj postala imetnica 1.420.125 delnic in s tem 56,7- odstotnega lastniškega deleža v ajdovskem Fructalu, s čimer je naredila prvi in pomemben korak k prevzemu tega podjetja. Pivovarna bo v skladu z določbami zakona o prevzemih vsem delničarjem poslala ponudbo za odkup delnic in jim za njo ponudila 3050 tolarjev v denarju.
Končan svetovni pokal v športnem plezanju
20. 11. 2000 00.00
Na umetni steni v dvorani na Zlatem polju v Kranju se je pred številnim občinstvom končal letošnji svetovni pokal v športnem plezanju. Domači ljubitelji tega športa so prav do zadnjih trenutkov stiskali pesti za Martino Čufar, ki je bila po superfinalu na koncu druga. Prvo zmago za svetovni pokal ji je pred nosom odnesla zmagovalka v skupnem seštevku Francozinja Liv Sansoz.
Peterle prejel Evropski prstan dr. Mocka
18. 11. 2000 00.00
Predstavnik krščanskodomoljubnega gibanja Reichsbund iz Avstrije je v Mariboru zunanjemu ministru Alojzu Peterletu za njegov pomemben prispevek h krepitvi evropskih integracij vročil visoko priznanje - Evropski prstan dr. Aloisa Mocka. Na slovesnosti so bili poleg številnih članov Reichsbunda, ki so v Mariboru sodelovali na študijskih dnevih njihove organizacije, tudi bivši avstrijski podpredsednik vlade in zunanji minister dr. Alois Mock, avstrijski veleposlanik v Sloveniji dr. Gerhard Wagner, bivši glavar Štajerske dr. Josef Krainer in mariborski župan Boris Sovič. Po besedah dr. Mocka je Peterle veliko storil za svobodo in neodvisnost svoje države ter za krepitev evropskih integracij. V zvezi s tem je spomnil na osamosvojitvena prizadevanja in izrazil upanje, da bo Slovenija čim prej postala polnopravna članica Evropske unije. Evropa ni imela še nikoli tako velikih možnosti za to, da bi živela združena in v miru, je dejal Mock in poudaril, da sloni prihodnost Evrope na mladih, zato bi se morali mladi iz različnih evropskih držav čim več srečevati, sodelovati, izmenjavati v okviru študijskih programov in nasploh družiti. Ko se je Lojze Peterle zahvalil za visoko priznanje, je med drugim dejal, da je Slovenija po osamosvojitvi dosegla že zelo veliko, kljub temu pa jo čakajo še pomembne naloge, med katere sodi tudi uveljavitev vrednot, na katerih je zrasla zahodna Evropa. Ravno te vrednote pa so tiste, za katere se je in se še zavzema dr. Alois Mock. Za dobitnika priznanja in goste je nato pripravil sprejem mariborski župan Boris Sovič, zvečer pa bo v hotelu Slavija ples, ki ga organizira Društvo slovensko-avstrijskega prijateljstva. Evropske prstane dr. Aloisa Mocka podeljujejo od 1995 leta, doslej pa so jih prejeli dr. Alois Mock, dr. Silvius Magnago, Peter Quendler, prof. dr. Wladyslaw Bartoszewski in dr. Franz Fischler.
Rekodni zaseg heroina
17. 11. 2000 00.00
Predstavniki Slovenske policije in carine so na novinarski konferenci v Ljubljani predstavili podrobnosti rekordnega zasega pošiljke 212 kg mamila heroin v Luki Koper 3. avgusta letos. Policisti so v sodelovanju z delavci carinske službe rekordno količino prepovedanega mamila odkrili pri pregledu kontejnerja, za katerega je obstajal utemeljen sum, da je v njem večja količina prepovedanih drog. Pri pregledu spremljajoče tovorne dokumentacije pa so še ugotovili, da je pravni lastnik oz. uvoznik isto podjetje kot v primeru nedavnega zasega 164,3 kg heroina, isti pa je tudi pošiljatelj, in sicer podjetje iz Turčije. Vrednost nekaj čez 376 kg, kar je skupna količina zaseženega heroina izredne kakovosti, na črnem trgu znaša približno 40 milijard tolarjev. Slovenska policija se je povezala z varnostnimi organi drugih držav. Na podlagi njihovih ugotovitev so v Turčiji že aretirali dve osebi. Prav tako pa so še dopolnili kazenske ovadbe zoper že prijete osumljence, ki so jih aretirali ob prvem zasegu mamila. V vseh vpletenih državah še potekajo obsežne kriminalistične preiskave.
Priznanja za ljudi odprtih rok
15. 11. 2000 00.00
Popoldne je bila v Narodni galeriji v Ljubljani že tradicionalna prireditev Ljudje odprtih rok, ki jo že sedmo leto zapored organizira revija Naša žena. Komisija je izmed 31 posameznikov in posameznic, ki so bili predstavljeni v prilogi Ljudje odprtih rok, izbrala: izjemno osebnost, darovalko in dobrotnico letošnjega leta. Bralci in bralke Naše žene pa so izbrali dobrega človeka 2000.
Clinton obžaluje neuspeh pogajanj
15. 11. 2000 00.00
Ameriški predsednik Bill Clinton iz časa svojega predsedovanja ZDA najbolj obžaluje, ker mu ni uspelo doseči sprave med Izraelci in Palestinci. Mir na Bližnjem vzhodu si je namreč želel "iz vsega srca". "Če se to ne bo zgodilo, bom globoko razočaran, nikoli pa ne bom obžaloval niti ene same minute, ki sem jo porabil pri tem," je povedal Clinton v pogovoru za ameriško tiskovno agencijo AP. Če bi Izraelci in Palestinci dosegli spravo, bi bila izraelska država varna, poleg tega pa bi imeli Palestinci svojo usodo v lastnih rokah, je dejal Clinton v pogovoru za AP, ki ga je imel na krovu letala na poti v Brunej na vrh APEC. Napovedal je še, da bo dogovoru med Izraelci in Palestinci kmalu sledil mir med Izraelom in Sirijo. Clinton se je v zadnjih dneh srečal z izraelskim premierom Ehudom Barakom in palestinskim voditeljem Jaserjem Arafatom, da bi dosegel rešitev osemtedenskega nasilja na palestinskih ozemljih, v katerem je doslej umrlo več kot 200 ljudi. Po njegovih besedah bi moralo biti ta teden jasno, ali bo prišlo do novih prizadevanj za spremembo stališč obeh strani. Sicer pa se Palestinci in Izraelci po njegovem mnenju ne morejo vrniti za pogajalsko mizo, če se bo nasilje nadaljevalo v enaki meri. Clinton je dva meseca pred iztekom predsedniškega mandata spregovoril o dosežkih svojega predsedovanja. Kot je povedal, je njegovo največje osebno zadovoljstvo, da so Združene države Amerike danes v boljšem položaju kot pred osmimi leti, in to ne samo gospodarsko. V ZDA je več enakopravnosti, manj kriminala in manj ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, izboljšuje se tudi šolstvo. "Država je bolj samozavestna in več je možnosti," je dejal. "Vsak predsednik je vesel ob občutku, da je Amerika med njegovim mandatom postala močnejša in boljša," je dodal.
V Jeruzalemu pokopali Leo Rabin
15. 11. 2000 00.00
V Jeruzalemu so danes pokopali Leo Rabin, vdovo ubitega nekdanjega izraelskega premiera Jicaka Rabina. Na pokopališču na griču Herzl se je zbralo okrog 1500 ljudi, med njimi sedanji izraelski premier Ehud Barak, minister za regionalno sodelovanje Šimon Perez, nemški predsednik Johannes Rau, ruski zunanji minister Igor Ivanov, ameriški mirovni posrednik na Bližnjem vzhodu Dennis Ross in ameriška prva dama Hillary Clinton, ki je v kratkem govoru Rabinovo označila kot neustrašno borko za mir. Leo Rabin so pokopali poleg soproga, ki je bil ubit v atentatu 4. novembra leta 1995.