Pozitiven
Italija mora znova pretresti vprašanje pokojnin
28. 08. 1998 14.56
Italijanska vlada se bo morala po sprejemu proračuna za 1999 znova lotiti perečega problema socialne in pokojninske porabe, je v petek za La Republico izjavil Franco Marini, vodja stranke iz vladajoče koalicije. Italija v okviru svoje porabe za socialo potroši več denarja za pokojnine kot večina drugih članic Evropske unije, njeno prebivalstvo pa se stara. Po dolgotrajnih in žolčnih pogajanjih med vlado in voditelji sindikatov so lani novembra s pokojninsko reformo skrčili pokojninsko porabo za 4,1 miljarde lir v letu 1998. Vlada je pozdravila sporazum kot ''zgodovinski'', vendar je ocenila, da bi šli lahko še naprej in bi radodarni italijanski sistem uskladili s evropskimi standardi. Nova pokojninska reforma tako ne prinaša sprememb za delavstvo modrih ovratnikov, v skladu z obljubami, ki jih je dala zaveznikom z vrst trde levice, da bi si zagotovila ključno podporo v parlamentu. Marini sodi, da je je reforma ''pozitiven korak''. ''Toda gospodarske težave in odsotnost rasti zaposlenosti ustvarajo nove porableme. Zato je treba začeti z resnimi razpravami, brez odvečenega dramatiziranja'', še dodaja Marini.
Lufthansa s skoraj petkrat višjim dobičkom
27. 08. 1998 07.47
Padec cen nafte in občutno zmanjšanje stroškov sta v Lufthansi v prvi polovici leta povzročili občutno povečanje dobička, ki je znašal 924 milijonov nemških mark, od tistega isti čas lani pa je bil skoraj petkrat višji. Lani je namreč nemška letalska družba polletje končala z dobičkom v višini 157 milijonov nemških mark. Višji, in sicer za 7,6-odstotka, so tudi prihodki družbe, ki so v prvih šestih mesecih dosegli 10,63 milijarde nemških mark. V Lufthansi upajo upajo, da se bo pozitiven trend nadaljeval tudi v drugih šestih mesecih leta.
Sanacija Nafte Lendava
17. 08. 1998 13.57
Uprava Nafte Lendava se je ob zadnjih zapletih, pri katerih sta, kot navajajo člani uprave, njena lastnika spremenila stališča o konceptu celovite sanacije in razvoja rafinerije, odločila izdelati sanacijski program. Ta naj bi vseboval podlage za izdelavo nove strategije razvoja, Nafta Lendava pa pripravlja tudi izhodiščne teze novega zakona o sanaciji družbe. V Nafti še vedno vztrajajo, da bi bilo od septembra naprej rafinerijo smiselno za nekaj časa znova zagnati, potem pa jo ob razrešitvi vseh socialnih problemov postopoma zapirati. Nafta Lendava se zaveda svoje vloge, ki jo ima v občini Lendava in Pomurju na področju zagotavljanja socialne varnosti in razvoja, zato se je na pobudo zaposlenih in sindikata ter lokalne skupnosti njena uprava pristopila k izdelavi sanacijskega programa. Omenjeni dokumenti naj bi bili predstavljeni konec avgusta na posebni delavnici, na katero bodo povabljeni poslanci državnega zbora iz Pomurja, predstavniki sindikata in Petrola ter političnih strank, lokalnih skupnosti, zaposlenih in sindikata. V Nafti Lendava menijo, da bi bilo od septembra naprej smiselno rafinerijo znova zagnati. Tudi ekonomski izračuni naj bi namreč kazali, trdijo v omenjeni družbi, da bi bilo pod določenimi pogoji mogoče doseči pozitiven poslovni izid.
Cofidis izključil Casagrandeja
12. 08. 1998 13.25
Italijanskega kolesarja Francesca Casagrandeja so zaradi jemanja nedovoljenih poživil izključili iz moštva Cofidis. Iz francoskega moštva so sporočili, da je bil Casagrande pozitiven na doping kontroli pred tremi mesci na dirki po Romandiji v Švici. Doping je nato potrdila tudi druga preiskava junija v koelnskem laboratoriju. Pri Cofidisu so se odločili še za eno preiskavo in ko so bili sumi potrjeni, so o tem obvestili tudi javnost. O sredstvu, ki naj bi ga jemal kolesar, iz moštva niso sporočili ničesar.
Južnokorejska centralna banka: V letošnjem letu 6-odstotni gospodarski padec
11. 08. 1998 07.49
Ohromljeno južnokorejsko gospodarstvo naj bi po ocenah centralne banke do konca leta še nazadovalo in v tem letu doseglo 6-odstotni padec bruto družbenega produkta, kar je nekoliko več od ocen Mednarodnega denarnega sklada, ki je napovedal 4-odstotno zmanjšanje. Cene naj bi do konca leta porasle za 8 odstotkov, še v svojih ocenah navajajo predstavniki južnokorejske emisijske banke, v prihodnjih mesecih pa naj bi, kot menijo v centralni banki, kriza v tej državi dosegla najvišjo točko. Poplave, ki so v minulih dneh prizadele to azijsko državo, naj bi po mnenju centralne banke zaradi obnovitvenih del na oživljanje gospodarstva imele pozitiven učinek.
Rezultati spodbijajo metodo Di Bella
30. 07. 1998 08.20
Metoda italijanskega zdravnika Di Belle v boju proti rakastim obolenjem ni učinkovita. Tako kažejo rezultati analize podatkov o eksperimentalnem zdravljenju bolnikov v štirih od devetih dogovorjenih skupinah, ki so jih po navedbah Primorskega dnevnika predstavili na Višjem zdravstvenem zavodu v Rimu (ISS). Rezultati kažejo, da metoda Di Bella bolnike lahko tudi zastruplja. Pri 49 odstotkih bolnikov, pri katerih so preizkušali zdravilno moč kombinacije zdravil, so se pokazali nasprotni učinki, 17 odstotkov pacientov pa je moralo z zdravljenjem prekiniti.
Veleposlanik ZDA na Norveškem na obisku v Sloveniji
22. 05. 1998 15.22
Predsednik odbora državnega zbora za obrambo Rudolf Petan ter člana odbora Lojze Peterle in Ivo Hvalica so danes sprejeli veleposlanika Združenih držav Amerike na Norveškem Davida B. Hermelina, ki je na obisk v Slovenijo prispel s skupino visokih norveških predstavnikov v okviru obiska sedeža zveze NATO v Bruslju, so sporočili iz državnega zbora.
Župani posoških občin zadovoljni z zakonom
08. 05. 1998 16.35
Na ministrstvu za okolje in prostor so danes županom občin Bovec, Kobarid in Tolmin predstavili osnutek zakona o popotresni obnovi Posočja, s katerim naj bi letos namenili v potresu prizadetim krajem štiri milijarde tolarjev, v prihodnjem letu pa dve do tri milijarde tolarjev, je dejal minister za okolje in prostor Pavel Gantar. Odziv županov do zakona je bil po njegovih besedah pozitiven. Pozvali so jih, da svoje pripombe pripravijo do ponedeljka, ko bo zakon predložen v vladni postopek.
Slovenska izvozna družba odslej tudi izvozna banka
15. 04. 1998 17.54
Slovenska izvozna družba (SID), družba za zavarovanje in financiranje izvoza Slovenije, je minulo leto okrepila svoje delovanje, hkrati pa je dosegla tudi pozitiven poslovni izid, so na današnji novinarski konferenci povedali predstavniki družbe. Svojo ponudbo so letos popestrili z nekaterimi novostmi, s sprejetjem zakona o poroštvih pa je SID postala tudi prava izvozna banka in kot taka bo lahko konkretne posle financirala v devizah.
Optimistične napovedi držav Asean
03. 03. 1998 09.09
Finančni ministri držav jugovzhodne Azije, ki sestavljajo zvezo Asean, menijo, da bo dolgoročni gospodarski razvoj te regije pozitiven. Gospodarska kriza, ki že nekaj mesecev pesti nekatere azijske države, je po njihovem prepričanju le kratkoročne narave. Finančni ministri so na srečanju konec tedna v Džakarti tudi pozvali sedem najrazvitejših držav sveta (G 7), naj odprejo svoja tržišča za izdelke držav iz jugovzhodne Azije. Vodilno vlogo pri reševanju krize naj bi po njihovem mnenju prevzela Japonska.
Primakov in Pangalos o iraški krizi
16. 02. 1998 15.05
Ruski zunanji minister Jevgenij Primakov se je v okviru obiska v Atenah danes srečal z grškim kolegom Teodorom Pangalosom. Kot je povedal po srečanju, sta se s sogovornikom strinjala, da diplomatske in politične možnosti za rešitev iraške krize še niso izčrpane.
Pobuda za mednarodno listino o internetu
05. 02. 1998 11.23
Evropska komisija je predlagala sprejem mednarodne listine za tesnejše sodelovanje držav na področju interneta. Osrednji oblikovalec pobude, evropski komisar za industrijo Martin Bangemann, je ocenil, da bi se države o njej lahko sporazumele že prihodnje leto.
Siemens namerava letos zaposliti 10.000 novih delavcev
21. 01. 1998 08.59
Nemški elektrokoncern Siemens namerava letos v Nemčiji zaposliti več kot 10.000 novih delavcev. Po oceni vodstva Siemensa je gospodarski položaj v Nemčiji pozitiven.
Gospodarska gibanja v jesenskih mesecih
18. 11. 1997 00.00
Industrijska proizvodnja je septembra rastla, izvozna in skupna naročila se povečujejo, krepi se tudi neindustrijska gospodarska dejavnost. Mesečni trgovinski saldo je bil septembra pozitiven kar je prvič v zadnjih dveh letih. Upadanje števila zaposlenih v gospodarstvu in javnih službah se je močno umirilo ali pa celo prešlo v trendno rast. Industrijska proizvodnja je bila septembra za 0,7 odstotka večja kot pred letom dni. V prvi polovici leta je upadala, od julija dalje pa se je trend obrnil v pozitivno smer. Po anketi statističnega urada so se v predelovalnih dejavnostih po zastoju v prvi polovici leta šele oktobra povečala naročila za izvoz, zlasti za proizvodnjo življenjskih potrebščin. V jesenskih mesecih so se okrepile tudi neindustrijske dejavnosti v gospodarstvu, zlasti promet in turizem, gradbena dejavnost pa je upadala. Turistična dejavnost je bila septembra za 16 odstotkov nad primerljivo lansko, dejavnost prometa pa je bila v prvih devetih mesecih le za odstotek nad primerljivim lanskim obdobjem. Septembra so se močno okrepili pomorski, železniški in letalski promet, medtem ko sta se cestni in pristaniški promet poslabševala. Prvič od janurja lani je bil mesečni trgovinski saldo septembra pozitiven, čeprav samo za dva milijona dolarjev. Izvoz je bil septembra za en odstotek večji kot septembra lani, uvoz pa za 5,8 odstotka manjši. V zunanjetrgovinski menjavi se je septembra, podobno kot prejšnje mesece, nadaljevalo neugodno spreminjanje geografske strukture. Gre za hitro rast trgovinskega primanjkljaja z razvitimi gospodarstvi, s katerimi je primanjkljaj v letošnjih devetih mesecih presegel milijardo dolarjev. Primanjkljaj z državi EU znaša 718 milijonov dolarjev, posebno velik pa je primanjkljaj z državami Efte, s katerimi je pokritost uvoza z izvozom le 40-odstotna. Slovenija je v trgovanju z državami v razvoju ustvarila za 258 milijonov dolarjev presežka, največ na trgih nekdanje Jugoslavije in SZ. Skupne devizne rezerve so konec letošnjega septembra znašale 4,3 milijarde dolarjev, kar je za 4,7 odstotka več kot konec lanskega leta. Skupen zunanji dolg Slovenije pa je konec letošnjega avgusta znašal dobre 4 milijarde dolarjev, kar je za 1,2 odstotka več kot ob koncu lanskega leta. Tolarski tečaj nemške marke in drugih valut je nehal rasti okrog 20. septembra, za zdaj pa tudi ni znakov za premik do konca leta. Nemška marka je po srednjem tečaju Banke Slovenije zrasla od začetka leta do novembra za 3,8 odstotka.